S 6. majem bo zdaj stekel drugi krog, v katerem lahko mandatarskega kandidata poleg predsednice republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Možni predlagatelji bodo imeli 14 dni časa za vložitev kandidatur, volitve pa se bodo opravile najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po preteku roka za kandidature, to pomeni okoli 20. maja. Predsednika vlade državni zbor voli z večino glasov vseh poslancev na tajnem glasovanju. Če je izvoljen, sledi sestavljanje ministrske ekipe.
Predsednica Nataša Pirc Musar je DZ pojasnila, da je po posvetih s poslanskimi skupinami ugotovila, da se večinska podpora ne izkazuje nikomur, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati. V dopisu predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću je zapisala tudi, da se je med posvetovanji z vodji poslanskih skupin in po njih pokazalo, da v tej fazi postopka ni spoštovanja in zaupanja, ki sta nujna za nadaljevanje poštenih posvetovanj. Po opravljenih posvetovanjih tudi ni prejela glasov, potrebnih za izvolitev novega predsednika vlade, relativni zmagovalec volitev, predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, pa ji je dejal, da v teh okoliščinah soglasja za prevzem mandata ne more dati, je zapisala.
V drugem krogu je tako pričakovati kandidaturo predsednika SDS Janeza Janše, ki si po spremembi zakona o vladi prizadeva za oblikovanje nove koalicije. Oblikoval bi jo s strankami, ki so podprle spremembo zakona o vladi. Poleg poslancev SDS so za spremembe glasovali poslanci NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice, ki so tudi pri nekaterih drugih dosedanjih glasovanjih v DZ delovali usklajeno. Nekatere od teh strank so kmalu zatem potrdile prejem vsebinskih izhodišč SDS za nadaljnja pogajanja.
