Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump ponovno oživlja svojo idejo o nakupu Grenlandije, je iz Moskve prišel nepričakovan in precej ironičen komentar. Ruski predsednik Vladimir Putin se je na seji nacionalnega varnostnega sveta obregnil ob morebitno transakcijo in kljub zatrjevanju, da gre za notranjo zadevo zveze Nato, ponudil svojo oceno vrednosti tega strateško pomembnega arktičnega otoka.
Putin je izkoristil priložnost za kratko lekcijo iz zgodovine in potegnil neposredno vzporednico s prodajo Aljaske Združenim državam Amerike leta 1867. Po njegovem izračunu, ki temelji na takratni prodajni ceni in inflaciji, bi morala biti cena za Grenlandijo presenetljivo nizka – med 200 in 250 milijoni dolarjev. "Mislim, da si Združene države to lahko privoščijo," je cinično pripomnil ruski voditelj.
Matematika na podlagi Aljaske
Ruski predsednik je svojo oceno utemeljil s konkretnimi številkami iz preteklosti. Spomnil je, da je Rusko cesarstvo prodalo Aljasko, ozemlje s površino približno 1,7 milijona kvadratnih kilometrov, za 7,2 milijona dolarjev. Ta posel se je v tistem času v Ameriki smatral za tvegano potezo, znano kot "Sewardova norost", a se je kasneje izkazala za izjemno strateško pridobitev.
"Če upoštevamo inflacijo, bi ta znesek danes znašal približno 158 milijonov dolarjev," je pojasnil Putin. Nato je to logiko prenesel na Grenlandijo, katere površina znaša dobra 2,1 milijona kvadratnih kilometrov. "Če to primerjamo s stroški nakupa Aljaske, bi bila cena Grenlandije nekje med 200 in 250 milijoni dolarjev," je zaključil. Putin je s tem komentarjem poskušal zmanjšati pomen trenutnega diplomatskega viharja, hkrati pa s kančkom ironije zbosti ameriške ambicije.
Poleg finančne ocene si Putin ni mogel kaj, da ne bi komentiral tudi odnosa Danske do otoka. "Mimogrede, Danska je Grenlandijo vedno obravnavala kot kolonijo, in to precej grobo, če ne celo kruto," je dejal ter dodal, da je to sicer povsem druga tema, ki verjetno v tem trenutku nikogar ne zanima. Kljub temu je poudaril, da uradno stališče Moskve ostaja nevtralno: "Kar se dogaja z Grenlandijo, ni naša stvar. Verjamem, da bodo to rešili med seboj."
Trumpov "koncept sporazuma"
Medtem ko se v Moskvi ukvarjajo z zgodovinskimi primerjavami, se v Washingtonu odvijajo konkretni pogovori. Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem nakazal, da se strasti umirjajo. Trump je opustil grožnje z uvedbo carin za evropske države in izključil uporabo vojaške sile za pridobitev otoka. Namesto tega govori o "okviru bodočega dogovora".
Po navedbah virov naj bi del potencialnega dogovora vključeval ponovna pogajanja o obrambnem sporazumu iz leta 1951, ki je formaliziral ameriško vojaško prisotnost na otoku. ZDA si želijo razširitve svojih vojaških baz in dostopa do redkih mineralov, s čimer bi utrdile svoj strateški položaj na Arktiki, ne da bi pri tem nujno prišlo do klasičnega nakupa ozemlja, kot ga je poznalo 19. stoletje.
