Številne hiše na podeželju propadajo, so zapuščene ali pa v njih živi le ena oseba, ki komaj shaja s stroški. Bi lahko bila rešitev preureditev teh domov v večgeneracijska bivališča?
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Prebivalstvo slovenskega podeželja se hitro stara, v vaseh pa samevajo hiše, ki so jih nekoč gradile večgeneracijske družine. Medtem ko Avstrijci že preizkušajo oblike skupnostnega bivanja in nove oblike sobivanja starejših, slovenski strokovnjaki opozarjajo: v praznih hišah se skriva ogromen, a neizkoriščen stanovanjski kapital. Bi lahko prav te hiše postale ključ za oživitev podeželja in medgeneracijsko povezanost?
V članku še izveste:
- Kaj o stanovanjskem potencialu praznih hiš pravi dr. Boštjan Kerbler z Urbanističnega inštituta RS.
- Zakaj Meta Kutin, arhitektka in pedagoginja, verjame, da bo prihodnost prinesla skupnostne bivalne oblike.
- Kako Slovenska filantropija z večgeneracijskimi centri že danes ustvarja povezane lokalne skupnosti.
- Zakaj država kljub številnim praznim hišam še nima konkretnih spodbud za medgeneracijsko bivanje.
- Kako bi se lahko slovensko podeželje iz prostora tišine spremenilo v prostor nove skupnosti.
V članku še izveste:
- Kaj o stanovanjskem potencialu praznih hiš pravi dr. Boštjan Kerbler z Urbanističnega inštituta RS.
- Zakaj Meta Kutin, arhitektka in pedagoginja, verjame, da bo prihodnost prinesla skupnostne bivalne oblike.
- Kako Slovenska filantropija z večgeneracijskimi centri že danes ustvarja povezane lokalne skupnosti.
- Zakaj država kljub številnim praznim hišam še nima konkretnih spodbud za medgeneracijsko bivanje.
- Kako bi se lahko slovensko podeželje iz prostora tišine spremenilo v prostor nove skupnosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
