Slavica Simetinger, vsestranska prostovoljka, kuharica iz Koroške: "Dobro bi bilo, če bi lahko želeli drugemu dobro, vse preveč je ljudi, ki želijo drugemu slabo, zavisti, preveč je hujskaštva, nestrpnosti in vandalizma, že če se samo ozremo na prerivanja v politiki. Morali bi vsak pri sebi premisliti svoje vrednote in stališča, predvsem pa misliti s svojo glavo, ne da nas o nekih stališčih prepričujejo ljudje, ki iščejo le svoje koristi. In potem je za te ljudi marsikdo pripravljen prodati svojo dušo, biti prodana duša za en sendvič, podpirati hujskaštvo in koristoljubje, kar počnejo celo pod slovensko zastavo. To so navadne zlorabe.
V Evropi in svetu se dogajajo hude stvari, vojne, v katerih najbolj trpijo otroci, starejši. To je morda oddaljeno od nas, a hkrati čisto blizu. Sama sem živela v veliki, revni družini, ki je bila večkrat ponižana, v pomanjkanju, tudi zato sem morda kasneje v življenju iskreno želela ljudem, da so na boljšem. V stiskah, razmerah, kot so bile poplave, sem zato rada kuhala za poplavljene, pomagala s hrano, to sem lahko in tudi iskreno storila, ne da bi sploh razmišljala, da bi morala dobiti kaj v zameno. Žalosti me tudi, da še vedno ne sprejemamo drugačnih. Celo življenje se moraš boriti za to, da te ne potegnejo v negativo, takoj ko začneš izstopati, te skušajo s čim bombardirati in ti kaj naprtiti. A dobro je tudi, da se dobro delo pa tudi vse bolj opazi."
