Poročilo prinaša srhljiv vpogled v nasilje, ki vlada v vrstah ruske vojske. Na podlagi pričevanj vojakov, družin žrtev, videoposnetkov in uradnih pritožb je preiskava identificirala 101 nadrejenega častnika, obtoženega umora, mučenja ali smrtonosnega kaznovanja soborcev. Potrjenih je vsaj 150 smrti, čeprav se domneva, da je dejansko število precej višje, poroča The Guardian.
Poročila, da ruske enote ubijajo lastne vojake in uporabljajo tako imenovane zadrževalne enote, ki naj bi preprečevale umik, krožijo že od začetka ruske invazije. Kremelj obtožbe vztrajno zanika, češ da je nedisciplina problem ukrajinske, ne ruske vojske. A poročilo Verstke natančno dokumentira metode, s katerimi vojska vzdržuje strah in podrejenost.
Grozljive metode kaznovanja
Po pričevanjih poveljniki oblikujejo strelske enote, katerih naloga je streljati na soborce, ki zavrnejo boj. Njihova trupla nato mečejo v reke ali plitke grobove, uradno pa jih evidentirajo kot padle v akciji.
Drugi viri opisujejo uporabo dronov in eksploziva za "dokončanje" ranjenih ali vojakov, ki se umikajo. Zabeleženi so tudi primeri, ko so operaterjem dronov ukazali, naj odvržejo granate na lastne ljudi, da bi prikrili umore kot posledice bojev.
Preiskava razkriva tudi finančno izsiljevanje – poveljniki so od vojakov zahtevali denar, da bi se izognili samomorilskim misijam. Tisti, ki niso mogli ali hoteli plačati, so bili eliminirani.
Vojake so pogosto pošiljali kot vabe ali "svetilnike" – brez opreme so morali hoditi pred jurišnimi enotami in nase pritegniti sovražnikov ogenj.
Gladiatorski boji do smrti
Neodvisni medij Verstka, ki deluje v izgnanstvu, je dokumentiral tudi primere mučenja do smrti. Vojake, ki niso ubogali ukazov, so metali v jame, prekrite z rešetkami, jih polivali z vodo in pretepali ure ali celo dneve. Po navedbah prič so bili nekateri prisiljeni boriti se med seboj v nekakšnih gladiatorskih dvobojih do smrti.
Brez kazni
Čeprav so poročila o zločinih sprva prihajala predvsem iz kazenskih bataljonov, sestavljenih iz nekdanjih zapornikov, preiskava kaže, da se je ta brutalna praksa razširila tudi na redne vojaške enote. Priliv obsojencev in vzdušje popolne nekaznovanosti sta, navaja Verstka, normalizirala nasilje. Večina identificiranih storilcev so častniki srednjega ranga, stari med 30 in 40 let, pogosto veterani prejšnjih vojn ali premeščeni iz kazenskih enot.
Kljub obsežnim dokazom in biografskim podatkom o več kot 60 storilcih skoraj nihče ni bil kazensko preganjan.
Vir iz tožilstva je razkril, da obstaja neuradna prepoved preiskovanja poveljnikov na bojišču.
Podatki, ki jih je zbrala Verstka, kažejo, da je glavno vojaško tožilstvo v prvi polovici leta 2025 prejelo skoraj 29.000 pritožb vojakov in njihovih družin, od tega se jih je več kot 12.000 nanašalo na zlorabe nadrejenih.
