Njegov nasmeh še vedno razsvetli prostor in njegove oči še vedno žarijo, čeprav se zdaj 64-letni igralec Michael J. Fox že več kot trideset let bori s Parkinsonovo boleznijo. Njegova zgodba je postala ena najmočnejših zgodb o pogumu, vztrajnosti in upanju v svetu slavnih.
V zadnjem letu so ga paparaci že večkrat ujeli, kako ga po newyorških ulicah prevažajo v invalidskem vozičku. Mnogi bi ob tem pomislili na konec poti, a Michael dokazuje prav nasprotno. V znak pozdrava nežno dvigne prste in sporoča: "Še sem tu. In borim se naprej."
V enem zadnjih intervjujev pa je priznal: "Vsak dan je težji, padci so nevarni, a jaz še nisem končal. Nimam iluzij. Ne bom živel 80 let. A to ni tragedija." Bolezen, ki so jo odkrili pri njegovih 29 letih, je s seboj prinesla zlome, operacije in vse več fizičnih omejitev.
A njegova največja bitka ni nikoli potekala z boleznijo, temveč za dostojanstvo, za upanje in za prihodnost milijonov drugih, ki bijejo isto bitko. Njegov invalidski voziček ni simbol nemoči, temveč simbol prilagoditve in boja za kakovost življenja. Ali kot sam pravi: "V vozičku si tiho. Nekdo drug določa smer. Občutiš, da nisi slišan. To zna biti osamljeno."
Kljub temu ga nič ne ustavi. Njegova fundacija je zbrala že več kot dvajset let neprecenljivih raziskav, letos pa so znanstveniki končno naredili korak naprej, saj so odkrili biomarker, ki omogoča zgodnje odkrivanje Parkinsonove bolezni. Prejel je tudi predsedniško medaljo svobode, najvišje ameriško civilno odlikovanje, ki jo je posvetil vsem, ki se vsak dan zbudijo z boleznijo, a z vero, da bo jutri lažje.
Prispevek je bil prvotno objavljen na Svet24.si
