Naš slovenski delavec se zaveda, da je v svobodni državi, ki jo je ustvaril sam. In v tej zavesti obhaja ta praznik, obhaja ga kot jugoslovanski delavec, so svečano naznanili delavski praznik v Mariborskem delavcu 1. maja leta 1919.
Seveda pa prvomajski prazniki že od samih začetkov niso bili zgolj praznovanje in izleti v prebujeno naravo. Proti večeru se je marsikdo, ki je nekoliko preveč "praznoval", v rožicah zibal po mestnih ulicah in posledično je prišlo med vročimi glavami tudi do takšnih ali drugačnih "aufbiksanj" ter pretepov. Te je leta 1929, torej desetletje po prvem praznovanju delavcev v svobodni Jugoslaviji, zabeležil tudi Mariborski večernik Jutra.
"V Lajteršperku so se ga nasrkali Josip V., France J. in Marija P., ki so v razigranem razpoloženju aufbiksali po Aleksandrovi cesti. Opomini stražnika niso zalegli in jih je moral povabiti na stražnico, kjer so se vedli prav nespodobno in žalili varnostne organe, tako da se bodo morali zagovarjati pred sodiščem."
Seveda pa na praznični večer to še ni bilo vse. Na kegljišču v Meljski ulici sta se hudo sporekla Konrad B. in France K. Prerekanju je (seveda) sledil pretep, klofutala sta drug drugega in "se metala po tleh". Gostilničar je razboriteža poskušal pomiriti, navsezadnje se je zbal za svoj inventar, a se je takrat v borbo vmešal Jurij P., vlakovodja. Lotil se je gostilničarja, češ da ne gre, da bi goste pometal na ulico. Bojeviti Jurij je bil tako agresiven, da je gostilničarju raztrgal suknjič in mu povzročil za 120 din škode.
Prav tako 120 din pa je znašal plen neznanih pretepačev, ki so v bližini Koroškega kolodvora s palicami napadli Mirka L., Adolfa K. in Hermana S., nočno dogajanje pa seveda ni minilo brez tako imenovanih "nočnih cvetk". Možje postave so spet ujeli "na delu" 19-letno Julijo S. in 21-letno Micko K. in ju "radi tajne prostitucije" pospremili v policijske zapore, takrat znane pod imenom hotel Graf.
