Podmladek Rdečega križa v Mariboru se sicer z vso vnemo trudi, da bi čim več otrokom nudil krasote in dobrote morskega bivanja, a izdatki so ogromni, težave nepremagljive. Letni dohodki članarine in tombole zaležejo komaj za dvakrat po 30 otrok, določenih od zdravnikov za bivanje ob morju. Prijavilo se jih je več sto, pa razmere niso dovolile, da se jih sprejme več ..."
Ta zapis bi lahko časniki mirne duše zapisali tudi danes, tudi danes pošilja Rdeči križ na letovanje množice otrok in tudi danes ni na razpolago dovolj denarja, da bi jih tja poslali še več. A zapis je nastal pred skoraj sto leti, 27. julija 1929 v Mariborskem večerniku Jutra.
"Ali je res tako težavno spraviti več otrok na morje? Ali Maribor res ne more preko stotine?" se sprašujejo v časniku in ponudijo nekaj potencialnih rešitev, za vzgled pa dajejo osiješko ferijalno kolonijo. Ta se je dogovorila z železnico, da so jim dali na razpolago pet vagonov drugega razreda in en vagon prvega razreda, ki so bili celo pot do njihove končne destinacije zaklenjeni in na razpolago samo koloniji, tako da so se lahko otroci med potjo naspali. Za razliko od potovanja mariborskih otrok. Ti so potovali v vagonu tretjega razreda, nezaklenjeni, tako "da je voditeljica morala celo noč na vseh postajah do Sušaka braniti vagon pred vsiljivimi potniki".
Osiječani so svoje otroke vodili v bolj južne kraje, kjer ni bila takšna draginja, in kljub daljšemu potovanju so bili stroški letovanj nižji od stroškov mariborskega Rdečega križa. Letovali so ob dubrovniški rivieri, v Cavtatu, antičnem Epidaurusu, nekdanjem priljubljenem letovišču dubrovniških patricijev.
"In hišo takega patricija z velikimi sobami ima za nizko ceno na razpolago kolonija pod vodstvom gostoljubnega nadzornika g. Ivakiča. 200 železnih postelj je dal na razpolago glavni odbor PRK v Beogradu, posodo so si nakupili sami, kuharice imajo iz Osijeka in hrana v lastni režiji je okusna in prav poceni."
Časnik predlaga, da bi lahko tudi mariborski Rdeči križ pričel pošiljati otroke na letovanje v južno Dalmacijo, saj bi lahko na ta način, po nekaterih izračunih, poletne počitnice privoščili štirikrat več otokom, kot jih sedaj.
"Kazalo bi celo, da bi si posamezne šole s pomočjo oblastnih in privatnih subvencij ustanavljale lastne ferijalne kolonije ob morju. V lastni režiji bi 10 tisoč dinarjev zadostovalo za enomesečno bivanje 30 otrok v južni Dalmaciji. Železničarska deca, ki ima brezplačno vožnjo, bi pa že davno lahko imela svoja ferijalna bivališča ob morju!"
