Sladkorno bolezen tipa 2 so včasih imenovali odrasla ali od inzulina neodvisna sladkorna bolezen. Danes je to najpogostejša vrsta sladkorne bolezni, ki jo ima približno okoli 90 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo. Pogostejša je pri ljudeh, ki imajo sladkorno bolezen že v družini, prekomerno telesno težo in manj aktivnih odraslih osebah. Vendar njena razširjenost v Evropi narašča v vseh starostnih skupinah, predvsem zaradi vse nezdravega življenjskega sloga. V zadnjem desetletju čedalje več sladkorne bolezni tipa 2 ugotovijo tudi pri otrocih in mladostnikih.
Manj očitni simptomi
Sladkorna bolezen tipa 2 je kronična bolezen, pri kateri trebušna slinavka ni sposobna proizvajati dovolj inzulina, predvsem pa pri temu tipu bolezni telo inzulina ne uporablja učinkovito, kar povzroči dvig ravni sladkorja v krvi oziroma hiperglikemijo. Ta je sprva zmerna, nato se povečuje. Tudi simptomi so najprej manj očitni kot pri bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1, marsikdo znakov nima in bolezen ostane več let neodkrita. Med najpogostejšimi simptomi so pogosto uriniranje, pretirana žeja in nenehen občutek lakote, utrujenost in zamegljen vid. Ureznine ali modrice se počasi celijo, mnogi opažajo mravljinčenje, bolečino ali odrevenelost v rokah ali nogah. Mnogi se po zdravniško mnenje obrnejo šele, ko so ti simptomi že precej moteči in je sladkor v krvi (na tešče) že dlje časa višji od 7mmol/l. Edini zanesljivi način za odkrivanje sladkorne bolezni je laboratorijska meritev koncentracije glukoze oziroma krvnega sladkorja. Včasih je za postavitev diagnoze treba izvesti tudi test, med katerim se določa koncentracija krvnega sladkorja po zaužitju natančno določene glukoze, imenovan tudi oralni glukozni tolerančni test.
Zdrav življenjski slog in jemanje zdravil
Če je raven sladkorja povišana dlje časa ali so nihanja sladkorja v krvi preveč pogosta, lahko pride do razvoja nekaterih bolezni in trajnih poškodb na drugih organih in delih telesa. Pri sladkorni bolezni tipa 2 prednjačijo predvsem srčno-žilni zapleti, pogoste so tudi bolezni ledvic (nefropatija) in oči (retinopatija), poškodbe živčevja (nevropatija) in pojav diabetičnega stopala. Osebe s sladkorno boleznijo imajo dvakrat večjo verjetnost za srčno bolezen ali možgansko kap kot ljudje brez sladkorne bolezni, zato bi se morali naučiti, kako ohraniti zdravo srce, redno preverjati krvni tlak in maščobe v krvi. Poskušajo naj živeti čim bolj zdravo, vsakodnevno spremljati svojo bolezen in jemati predpisana zdravila, saj lahko le tako številne zaplete preprečijo ali jih vsaj odložijo. Obstaja veliko različnih vrst zdravil, ki na različne načine znižujejo sladkor v krvi in delujejo preventivno na določene organe, kot so srce, ožilje in ledvice. Včasih bo dovolj eno peroralno zdravilo, v drugih primerih pa lahko zdravnik predpiše kombinacijo dveh ali več zdravil, tudi inzulin.
