Mladi in sladkorna bolezen

Na zmanjšanje možnosti, da naši otroci čez desetletje ali dve postanejo sladkorni bolniki, lahko s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga najbolj vplivamo njihovi najpomembnejši zavezniki in vzorniki – starši. Kot kažejo podatki, je zadnji čas za razmislek in ukrepanje. Vsako pozitivno dejanje v tej smeri se namreč bogato obrestuje.

MEDTEM KO JE NEKOČ med laiki prevladovalo mnenje, da se pridobljena sladkorna bolezen (tip 2) začne pojavljati šele v zrelih letih, je v zadnjih desetletjih jasno, da se starostna meja, pri kateri obolevamo za to boleznijo, niža.

V Združenih državah Amerike so prvi vlak zelo verjetno že zamudili. Njihovi podatki namreč kažejo naraščanje pojavnosti obeh tipov sladkorne bolezni med mladimi do 19. leta, pojavnosti pridobljene sladkorne bolezni tipa 2 celo hitreje kot pojavnosti tipa 1.

»V Sloveniji pri tej starostni skupini za zdaj govorimo še o predfazah sladkorne bolezni tipa 2, a opozarjamo, da te lahko vodijo v polno razvito obliko bolezni,« svari doc. dr. Primož Kotnik, dr. med., pediater endokrinolog s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Strokovnjaki so upravičeno zaskrbljeni. Sladkorna bolezen obeh tipov namreč vpliva na celoten organizem.

Prvi znaki težav

Bodite pozorni, če pri otroku (ali sebi) opazite:

• povečano žejo in pogosto uriniranje,
• nepojasnjeno hujšanje in utrujenost,
• motnje vida,
• slabše celjenje ran ali pogosta infekcijska obolenja.

Zapisani simptomi veljajo za otroke s sladkorno boleznijo tipa 1 in za odraslo populacijo s sladkorno boleznijo tipa 2; ta tip sladkorne bolezni pri otrocih praviloma še ni tako napredoval, da bi povzročal omenjene simptome.

Kako pazite nase? Si privoščite drobne užitke? Odidete na sprehod? Potem si tu in tam vzemite še nekaj minut za vsebine na tej strani. Revija Pazi nase pomaga odgovoriti na marsikatero vprašanje s področij zdravja, zdravega življenjskega sloga, medsebojnih odnosov in predvsem odnosa do sebe. Vsebine pripravljamo s strokovnjaki najrazličnejših področij medicine. Tukaj ni tabujev in nobena težava, s katero se morda spoprijemate, ni neznatna – ker je zdravje najpomembnejše.

Izčrpavanje inzulinske tovarne

Za optimalno delovanje telesa je pomembno, da glukoza, ki jo v telo vnesemo s hrano, nemoteno prehaja v vsako celico telesa. Prenos glukoze (in s tem energije) omogoča hormon inzulin, ki ga proizvajajo betacelice v trebušni slinavki. Pri motnjah v delovanju slinavke pa pride do motenj tudi v delovanju betacelic in s tem v proizvodnji inzulina.

Medtem ko pri sladkorni bolezni tipa 1 govorimo o popolni nezmožnosti proizvodnje inzulina, saj lasten imunski sistem uničuje betacelice, gre pri tipu 2 prvenstveno za zmanjšano občutljivost tkiv za inzulin. To vodi v čezmerno tvorbo hormona, pomembno vlogo (predvsem pri mladih s sladkorno boleznijo tipa 2) pa ima tudi proces propada betacelic in motene proizvodnje inzulina.

»Kar pri tretjini otrok in mladostnikov, ki jih zaradi debelosti obravnavamo na Pediatrični kliniki, izločeni inzulin po zaužitju hrane ne deluje, kot bi moral; govorimo o inzulinski rezistenci. Betacelice morajo zato izločati več inzulina, sčasoma pa se ‘tovarna’ inzulina lahko izčrpa. Na določeni stopnji te izčrpanosti je koncentracija inzulina premajhna, da bi vzdrževala normalno vrednost krvnega sladkorja. Takrat začnemo govoriti o sladkorni bolezni,« opisuje dr. Kotnik.

Toda mejnik, pri katerem je postavljena diagnoza sladkorne bolezni, je le številka. Pomembno je, da še pred prestopom te meje strokovnjaki prepoznajo in obravnavajo najbolj ogrožene ter poskusijo preprečiti razvoj sladkorne bolezni. Pri presoji ogroženosti so poleg laboratorijskih izvidov pomembni tudi podatki o sladkorni bolezni tipa 2 pri sorodnikih, o zgodnjih srčno-žilnih zapletih, prehranjenosti ter okolju, v katerem otrok živi.

Zdravo za zdravje

Vzroki za pojav nobenega od dveh tipov sladkorne bolezni namreč še vedno niso povsem jasni in niso povezani le z debelostjo, ampak so seštevek najrazličnejših vplivov. Zelo verjetno sta najpomembnejša dejavnika pri obeh tipih genetska predispozicija in življenjski slog. Razvoj sladkorne bolezni tipa 2 je v veliki meri posledica nezadostnega gibanja in neprimerne prehrane z veliko predelanimi živili in sladkorji, ki vodi v čezmerno kopičenje maščobe. Dlje ko se hranimo z živili, ki obremenjujejo trebušno slinavko, in dlje, kot je proces izločanja inzulina moten, prej v življenju se pojavijo posledice.

Strokovnjaki tako največ pozornosti namenjajo negativnim vplivom, ki jih lahko omejimo, denimo preprečevanju debelosti pri otrocih in mladostnikih. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji četrtina otrok čezmerno prehranjena, od tega je okoli šest odstotkov debelih. S tem podatkom se ujemajo tudi podatki o gibalnih sposobnostih otrok; skoraj osem odstotkov otrok je po podatkih športnovzgojnih kartonov gibalno neučinkovitih. Najizraziteje je to v pomurski, zasavski in spodnjeposavski regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski in gorenjski regiji. A čeprav se naraščanje pojavnosti prekomerne teže pri otrocih, predvsem pri dečkih, v zadnjih letih umirja, raziskovalci tega področja svarijo, da je številka še vedno visoka. Pri preventivi pa se ne gre zanašati le na en ali drug dejavnik, ampak je treba upoštevati njihov seštevek.

»Če se otrok eno uro podi po igrišču, preostanek popoldneva pa preživi pred ekranom, to seveda ni zdravo. In nasprotno: če kdaj zaužije hitro ali predelano hrano, sicer pa jé uravnoteženo in se dovolj giba, ne pomeni, da je bistveno bolj ogrožen od vrstnikov,« dr. Kotnik ponazarja kompleksnost pristopa, ki se ga lotevajo tudi pri obravnavi prekomerno težkih otrok na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Ti so po njegovem mnenju le vrh ledene gore. »Pomembno je, da v obravnavo vključimo različne strokovnjake, hkrati pa tudi starše in otrokovo okolico. Zavezanost zdravemu življenjskemu slogu je namreč bistvena v družini in širši skupnosti, saj lahko le tako obolenje preprečujemo ali vsaj odložimo na višjo starost.«

»Preventiva je bistvena, saj lahko razvoj sladkorne bolezni tipa 2 prepreči ali vsaj odloži na višjo starost. Ko je bolezen potrjena, ima namreč bolnik pred sabo le še določeno število let življenja, ki jih lahko preživi kakovostno.« - Doc. dr. Primož Kotnik, dr. med., pediater endokrinolog, Pediatrična klinika UKC Ljubljana

(Pre)poznati znake

V nasprotju s sladkorno boleznijo tipa 1, na pojav katere trenutno nimamo bistvenega vpliva, se sladkorna bolezen tipa 2 razvija postopoma.

Preden se pokažejo znaki, kot so izločanje glukoze v urinu, glivične okužbe na spolovilu, oslabljen imunski sistem, hujšanje in zapleti na velikem ožilju, denimo ateroskleroza, že potekajo procesi, ki ne povzročajo opaznih zdravstvenih težav.

Prepoznavanje zgodnjih faz sladkorne bolezni tipa 2 je izjemno pomembno, saj so v tem primeru številne posledice vsaj delno reverzibilne. Razvita sladkorna bolezen tipa 2 je povezana s številnimi zapleti, ki so v nasprotju s sladkorno boleznijo tipa 1 lahko prisotni že ob diagnozi in močno vplivajo na kakovost življenja. To so srčno-žilne bolezni,težave s kožo, zobmi, očmi, ledvicami, jetri in živčevjem.

»Ko je bolezen enkrat potrjena, ima bolnik pred sabo le še določeno število let življenja, ki jih lahko preživi kakovostno,« z vso resnostjo poudarja dr. Kotnik.

Zavezniki svojih otrok

V primeru sladkorne bolezni tipa 2 je tako zares življenjskega pomena, da poskušamo karseda zmanjšati možnosti za njen razvoj, posebno, če obstaja tudi družinska obremenjenost z njo. Sladkorna bolezen je namreč večinoma neozdravljivo bolezensko stanje, pri katerem zdravila le pomagajo vzdrževati ravnovesje v telesu.

Zato v nekaterih slovenskih regijah potekajo intenzivni programi prepoznave najbolj obremenjenih otrok. To so praviloma otroci, ki so genetsko ogroženi in imajo nezdrav življenjski slog z nekakovostno in preobilno prehrano, bogato s preprostimi ogljikovimi hidrati, ter so telesno neaktivni. Zaskrbljenost je podkrepljena s podatki. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo kažejo, da je le 18,5 odstotka otrok vsak dan aktivnih vsaj eno uro, hkrati pa tudi, da vsak peti mladostnik več kot štiri ure prostega časa dnevno preživi v sedečem položaju.

»Država bi seveda morala omogočati, da imajo vsi možnost izbrati zdrav življenjski slog; da imajo denimo kolesarske steze, igrišča, možnosti športnega udejstvovanja in nakupa zdrave, nepredelane hrane. Strokovnjaki si – pogosto v svojem prostem času – prizadevamo, da bi vsi razumeli, zakaj je za otroke to pomembno. A moč za končno odločitev je vselej v otrokovi najbližji okolici,« razlaga dr. Kotnik.

Kolikor je starševski vsakdan prežet s skrbjo za čustveni in umski razvoj otroka, toliko bi moral biti prežet tudi s skrbjo za zadostno gibanje in ustrezno prehrano. Le tak življenjski slog namreč utirja mlade na pot k izpolnjenemu življenju brez nepotrebnih (zdravstvenih) skrbi. Ali kot pravi dr. Kotnik: »Prav otroci najbolj potrebujejo zagovornike!«