"Smo verjetno največje družinsko turistično podjetje v Sloveniji. Naš hotelsko-termalni kompleks se danes razprostira že na 16 hektarjih, ima 400 ležišč in 2000 kvadratnih metrov vodnih površin, pri čemer smo osredotočeni predvsem na širši evropski trg, saj je samo slovenski za nas premajhen. Ampak ne glede na to, da so v vodstvu podjetja družinski člani, ga upravljamo na način, ki je uveljavljen v večjih korporacijah," pravi direktor in solastnik Term Vivat Metod Grah. "Decembra sprejmemo načrt dela, v katerem predvidimo tudi poslovno rast v naslednjem letu. Pri tem ima vsak od družinskih članov svojo nalogo, da bi te cilje tudi dosegli." Sam je tako v podjetju odgovoren za investicije, finance in strateški razvoj. "Včasih imamo na pripravah kakšno vrhunsko nogometno ekipo, pa sem presenečen, ko me kdo o tem vpraša, saj o tem nič ne vem. S tem se namreč nimam časa ukvarjati, saj to ni moje področje dela." Soproga Milena Grah je izvršna direktorica, ki v podjetju deluje v tandemu s Silvijo Gajšek, partnerico sina Tilna Graha, ta je prav tako že dlje časa vključen v delo podjetja, v katerem je tudi prokurist, sicer pa zadolžen za trženje. "Petindevetdeset odstotkov vsega, kar se dogaja v podjetju, gre preko njiju, od kadrov do sodelovanja z dobavitelji," pravi Metod Grah. Vsak mesec nato na sestanku pregledajo realizacijo načrtov. Sicer pa se eden drugemu ne vmešavajo v delo, pravi. Za vse drugo v podjetju poskrbijo vodje oddelkov, ki so odgovorni tudi za delo zaposlenih na njihovih oddelkih.

Pod močnimi hrasti velikokrat ni trave

Družinska podjetja, ki so bila ustanovljena konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se najprej na drugih področjih tudi sami podali v podjetniške vode, so v večini primerov ustanovile močne osebnosti, še pove Metod Grah: "A običajno je tako, da pod močnim hrastom trava ne raste … Tisti, ki imajo potomce, se tako najprej soočijo z vprašanjem, ali ti sploh želijo nadaljevati njihovo delo. Potem pa še z vprašanjem, ali so za to sploh sposobni. Tu lahko nastane velika težava v družinskih podjetjih, saj v Sloveniji nimamo tovrstnih podjetij z 200-letno tradicijo, kakršna so v Nemčiji ali na Japonskem. Pri nas večinoma govorimo o 30 let starih podjetjih." Sami, pravi, imajo pri tem veliko srečo, saj starejši sin Tilen svoje delo opravlja z veliko vnemo in veseljem. "Predvsem pa je pomembno, da pri tem prihaja do sinergije znanj, saj imajo mlajše generacije nova znanja, mi starejši pa imamo izkušnje. Če v tem nastane simbioza namesto konkurence, je potem lahko to zgodba o uspehu." Pri vsem tem gre za prenos na področju upravljanja, v družinskih podjetjih pa je treba urediti tudi vprašanje prenosa lastništva podjetja, do katerega mora priti prej ali slej, izpostavlja Metod Grah: "Tudi mi smo v fazi pogovorov glede tega, pri čemer še nismo dorekli vseh podrobnosti, razmišljamo pa o različnih možnostih." Glede tega še pove, da se tudi njima s soprogo nezadržno bliža čas, ko se bosta upokojila, in takrat bodo morali mladi biti sposobni sami voditi družbo. "To pa ne pomeni, da bova še naprej prisotna in se jim vsakodnevno vtikala v posle, kajti najhujše je, če sediš na dveh stolih. Mladi bodo morali zgrabiti bika za roge in tudi nositi odgovornost za to."

Pozitivna trenja pripeljejo do konsenza

Marsikdo ima izkušnje, da je lahko delo z družinskimi člani naporno, saj lahko prihaja pri tem do trenj na delovnem mestu, ki izvirajo iz morebitnih domačih nesoglasij. "Seveda so tudi tukaj trenja, predvsem ko se odločamo o morebitnih investicijah, a to so pozitivna trenja, kjer ima vsakdo množico idej. A ko se enkrat uskladimo, vsi stojimo za odločitvijo. Vedno pa mora biti konsenz, ki ga včasih težko dosežemo, a ga zmeraj dosežemo. Sistem, v katerem bi samo eden od nas imel vedno zadnjo besedo, na dolgi rok ne bi bil vzdržen," pojasni Metod Grah. Dela pa nikoli ne odnašajo domov, pravi, pa tudi obratno, morebitnih sporov iz zasebnega življenja ne prinašajo na delo. "Ključni element tega pa je, da človek ne sme biti zamerljiv in da prizna, ko ni imel prav. Kdor bi svoja osebna nerazumevanja iz zasebnega življenja prenašal v službo, bi ustvarjal podjetje brez zdravih temeljev, to bi bil Pogreb, d.o.o." Milena Grah dodaja, da pri tem nikoli ne gre za merjenje moči, temveč za iskanje rešitev, ki bodo najboljša za podjetje. "Velikokrat je tako, da direktorica nekaj predlaga, potem Tilen pripravi teren, direktor pa na koncu odloči," v šali pove Gajškova. "Če meni kaj ni všeč, potem oni naredijo koalicijo in me na koncu prepričajo," se pošali tudi Metod Grah.

Turizem pred izzivi, s katerimi se morajo skupaj soočiti

Tilen Grah je bil že od otroštva vpet v poslovanje podjetja, v katerem je potem nadaljeval svojo pot tudi po zaključku študija. "Po eni strani sem hvaležen staršem, da so ustvarili tako uspešno podjetje, po drugi strani pa gre za veliko odgovornost, tako do podjetja in zaposlenih kot do staršev, saj je treba nadaljevati s tem, kar sta ustvarila. Kot vidimo, pa smo v turizmu v zadnjih letih soočeni z velikimi pretresi, od epidemije do energetske krize, zato moramo vsi sodelovati pri teh izzivih." Tilen Grah je vpet tudi v vse investicije v družbi, katerih izvajanje nadzira, ko sta starša odsotna, saj sta namreč pogosto na poti po vsem svetu, kjer se med drugim seznanjata s primerih dobrih praks v turizmu, ki jih nato večkrat skušajo tudi sami implementirati v Termah Vivat. "Želimo biti čim bolj prisotni na tujih trgih, saj lahko slovenski turizem preživi predvsem s tujimi gosti. To ne pomeni, da domači trg zanemarjamo, vendar moramo vseeno biti na dolgi rok aktivni tudi v tujini. Pri tem smo že močno prisotni na nemško govorečih trgih, predvsem v Avstriji, zdaj se poglobljeno ukvarjamo tudi z nemškim trgom, ki je ogromen, zato ga obdelujemo segmentno po regijah. Sicer smo osredotočeni na trg v 500-kilometrskem radiju. Odlično poslujemo na češkem trgu, začeli smo razvijati dejavnosti tudi na Slovaškem. V zadnjem času smo se fokusirali tudi na Italijo, ki se zdi nekoliko oddaljena, ampak v resnici niti ni, širše območje okoli Benetk in Trsta lahko dobro nagovarjamo, pričakujemo, da se bodo rezultati začeli odražati že v naslednjem letu, še bolj pa v letu 2025. V turizmu je pač tako, da se konkretni rezultati pokažejo šele čez leto ali dve. Po epidemiji koronavirusa se nam je spet začel odpirati tudi arabski trg, na katerem je veliko povpraševanje predvsem s strani športnih ekip. Nastavki za nadaljnje trženje so tako dobri, so pa seveda še vedno rezerve, saj lahko v določenih segmentih še rastemo."

V trenutni strukturi gostov v Termah Vivat je polovica tujih gostov, njihov delež pa narašča. Glede na analizo obiskov njihove spletne strani, to večinoma obiskujejo s pomočjo mobilnih naprav, zato spletno stran trenutno posodabljajo, tako da bo optimizirana za ogled na mobilnih telefonih in tablicah. "Tudi to vpliva na trženje, saj morajo biti na tako oblikovanih straneh možnosti izbire na določenih mestih, kjer lahko nagovarjajo obiskovalca, ki lahko pogleda tudi cene in rezervira sobo. V sklopu tega smo že vzpostavili možnost digitalne prijave in odjave iz hotela. Kmalu pa bo možno tudi vse kopalne karte in darilne bone pridobiti v obliki QR-kode, tako bomo še ta del poslovanja digitalizirali." Kot še pove, ni imel nikoli težav s tem, da ga oče v poslu ne bi sprejemal kot enakovrednega sodelavca ali upošteval njegovih predlogov: "Vedno je bil dovzeten za nove ideje. Resda ne vedno na prvo žogo, a na koncu vedno prisluhne, saj stremiva k istemu cilju. Vse to pa se dogaja spontano. Tudi trženja v družbi nisem prevzel, ker bi on tako odločil, temveč sem sam videl, da moramo nekaj narediti na tem področju, in sklical sestanek. Ta razmerja se razvijajo sproti." Mladih pri idejah nikoli ne zavirajo, pripomni Metod Grah: "Še več, če je ideja dobra, želim, da gremo čim prej v realizacijo."

Ker imajo ženske prav, se je vrnil domov

Podjetje je sicer že delovalo, ko je Metod Grah še delal v Ljubljani, kjer je bil član uprave zavarovalnice Adriatic Slovenica. "Okoli leta 2010 mi je soproga povedala, da se moram vrniti domov in prevzeti vodenje podjetja, če ga želimo dvigniti na evropsko raven. Ker imajo ženske prav, sem jo poslušal in se vrnil domov. Leta 2016 pa smo tudi mi njej predstavili podoben predlog, saj je tudi sama bila pred tem ena najuspešnejših direktorjev poslovnih enot v skupini Adriatic Slovenica, a smo jo potrebovali. Tudi ona je takrat dala odpoved in prišla v družinsko podjetje. Od takrat naprej je podjetje samo še raslo." Izkušnje, ki jih je pri vodenju podjetja dobil od staršev, so neprecenljive, pravi Tilen Grah: "Tega znanja ne moreš dobiti na fakulteti, to je treba ceniti in čim več tega vsrkati, saj nam bo to v prihodnosti še vsem prišlo prav." Nasvet staršev je še vedno koristen, zato se dnevno posvetujejo o tekočih zadevah, če je potrebno. Milena Grah pove, da z Gajškovo dobro sodelujeta. "Poznava vse zaposlene in smo dnevno z njimi v stiku, saj je ta odnos zelo pomemben. Na mesečni ravni imamo tudi sestanke z vodji oddelkov, na katerih naredimo zapisnik, ki ga dobijo tudi vsi zaposleni, ki tako vedo, kaj smo se na sestanku dogovorili in kakšna je naša vizija."

Že danes se pripravljajo za petzvezdično zgodbo

Z odnosom do zaposlenih pa je povezan tudi naslednji velikopotezni načrt podjetja, potem ko so že vložili velika sredstva v nadgradnjo hotela in energetsko optimizacijo. Do maja prihodnjega leta namreč želijo z 2,5 milijona evrov vredno investicijo dvigniti hotel na petzvezdični standard. Že danes pa se z zaposlenimi intenzivno pripravljajo na ta korak glede vseh podrobnosti, od priprave in aranžiranja hrane naprej. A tega se na da narediti z danes na jutri, realno pove Metod Grah: "To je proces, v katerem delamo načrtno s kadri od leta 2016 naprej. Zaposleni so sestavni del te zgodbe, vsak delavec mora čutiti pripadnost podjetju in deliti naše vrednote. Prav tako pa mora občutiti, da je tudi on pomemben za nas." Zato želi, da so vsi zaposleni seznanjeni z načrti družbe za prihodnost: "Saj morajo to vsi vedeti, od čistilke naprej, da lahko razumejo našo vizijo. Vsi moramo dihati s tem podjetjem." Vsem zaposlenim so z namenom uskladitve plačnih nesorazmerij pred kratkim zvišali plače za devet odstotkov, prav tako so lani izplačali 500 evrov božičnice. "To ne bi bilo potrebno, a smo to naredili, ker smo tako želeli. Več pa v tem trenutku nismo mogli dati, saj ne moremo vsega danes zapraviti, saj potem jutri več ne bomo ničesar imeli. Tudi zaposlenim povemo, da mi kot lastniki in družina nočemo zase nič več, kot nam poslovanje dopušča. Nimamo nobenih potreb po jahtah ali drugem luksuzu, saj smo bili vzgojeni z drugačnimi vrednotami. Moramo pa ostati zdravo podjetje, da lahko dolgoročno rastemo, s čimer se veča tudi varnost zaposlenih." Večjo dodano vrednost na zaposlenega, ki je v podjetju že danes višja od povprečja v panogi, bodo po besedah Metoda Graha lahko dosegli samo s kakovostnimi produkti, a mora te potrditi tudi trg: "Pri tem smo se zavestno odločili, da ne bomo delali na kvantiteti, na masovnem turizmu. Želimo za dobro ceno ponuditi storitev na najvišji ravni."

Z outsourcanimi kadri se ne da zagotavljati kakovosti

V Termah Vivat sami zaposlujejo vse svoje kadre in nimajo outsourcane nobene dejavnosti. "Gradimo zgodbo, v kateri moramo zagotavljati kakovost. Tega se ne da z outsourcanim kadrom. Imamo celo svojo pralnico. Recimo v velnesu moramo gostom v vsakem trenutku priskrbeti tople brisače, pri tem ne moremo čakati, da jih bo nekdo pripeljal iz drugega podjetja," razlaga Metod Grah. Tudi odnosi do zaposlenih so povsem drugačni v podjetjih, ki zaposlujejo svoje kadre, pove Milena Grah: "Zaposleni so del te družine. Velikokrat se s kom pogovorim mimogrede, ko grem po hodniku. Včasih nam zaupajo tudi osebne zadeve, če potrebujejo pomoč, lahko vedno pridejo k nam v pisarno. Pri tem jim skušamo svetovati ali pomagati, s kadri je treba delati. Tudi porok in zaključkov pri nas ne organiziramo več, saj ne želimo, da bi naši zaposleni delali cele noči. S tem pada tudi kakovost storitev za druge goste. Ob božiču organiziramo zabavo samo za zaposlene."

V Termah Vivat dopustoval tudi inšpektor Vrenko

Terme Vivat so pred kratkim lahko po celi Sloveniji videli tudi gledalci pred malimi zasloni, saj so tam posneli nekaj prizorov priljubljene televizijske serije Primeri inšpektorja Vrenka. Pri tem so ustvarjalcem serije postavili samo en pogoj za sodelovanje - da se umor ne bi zgodil v hotelu, pojasni Tilen Grah: "To bi bilo morda z marketinškega vidika nekoliko čudno, ampak bolj je šlo za to, da se je umor po scenariju zgodil v recepciji, kjer pa je pri nas navadno precej ljudi in bi to preveč motilo delovni proces. Sicer je bila ta poteza zelo pozitivno sprejeta in tudi odlična reklama tako za nas kot za celotno Pomurje. Želimo, da bi še čim več tovrstnih zgodb spravili v regijo, saj so te nanizanke zelo gledane, skozi nje pa lahko posredno predstavimo tudi naš turizem."