zadnje objavljene

pogledi

več
Aleksandra Berberih Slana, nekdanja direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor

mnenje

več

V SOBOTO

(INTERVJU) Pred drugim krogom lokalnih volitev: Arsenovič z Mariborom v Bilbao, Kangler v Glasgow

Franja Žišt Franja Žišt
26.11.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Simona Vidmar Čelik, direktorica Umetnostne galerije Maribor: Kako bi lahko Maribor bolje pozicionirali v kulturnem trikotniku Gradec-Ljubljana-Zagreb? Kje so po vašem mnenju naši glavni kulturni potenciali in kakšne spodbude/iniciative imate v načrtu za vzpostavitev kulturne destinacije Maribor?

Arsenovič: "Maribor bi se lahko bolje pozicioniral predvsem s projekti in povezovanji s kulturnimi institucijami iz omenjenih mest. Naše kulturne ustanove imajo znanje in izkušnje, saj ta povezovanja in sodelovanja že obstajajo, vendar bi jih morali okrepiti in predvsem vzpostavljati ciljano zastavljena partnerstva. Zavedamo se, da takšna povezovanja pomenijo tudi dodatna finančna sredstva s strani MOM, vendar če želimo delovati širše, ne zgolj lokalno, potem bomo morali začeti intenzivneje delovati tudi v tej smeri.

Naši glavni kulturni potenciali so v povezovanju. Kljub temu da sicer zelo radi rečemo, da organizacije v Mariboru med seboj sodelujejo, v realnosti velikokrat prevladajo parcialni interesi. Oblikovanje oziroma vzpostavitev neke skupne platforme za vse ustvarjalce in producente, ki bi zajemala koledar dogodkov vseh akterjev s področja kulture, tako javnih zavodov kot nevladnih organizacij. V novi kulturni četrti Minoriti si želimo vzpostavitve nekega novega prostora za srečevanje različnih ustvarjalcev. Oblikovali bomo program, ki bo zaradi svoje specifike in zaradi specifike in bogate zgodovine ter mistike lokacije same atraktiven in zanimiv za obiskovalce, tako domače kot tuje. Vsekakor sem izjemno ponosen na številne mariborske kulturne ustvarjalce in pomembna umetniška imena, katerih glas sega tudi po svetu."

Kangler: "Kultura v Mariboru je zame nekaj več kot trikotnik Gradec- Ljubljana-Zagreb. Kot sokreatorji aktivnosti Evropske prestolnice kulture, ki je bila izvedena v Mariboru, bi morali od takrat naprej oplemenititi kulturno dogajanje trajnostno. Stalna krepitev kulturne dejavnosti kakor kulturne prepoznavnosti Maribora in vse Slovenije je ključna. Ni toliko pomembno, da imamo strategijo kulturnega turizma na papirju. V kulturi štejejo dejanja, v kulturi so potrebni kultura dialoga, zagotavljanje prostorov za razvoj kulture in povezanost kulturnih institucij za skupne večje projekte v mestu in širše v regiji. Za večjo prepoznavnost v širšem prostoru je ključnega pomena tudi varno okolje, ki zagotavlja umetniško ustvarjanje, in pomembno je, da so programi ločeno obravnavani in jasno definirani kot tisti, ki jih želimo plasirati kot tržne, na voljo v mednarodnih koledarjih prej, kot to počnemo mi v našem mestu, in tisti, ki so pomembni za lokalno identiteto in prepoznavnost in niso v prvi vrsti tržne narave, ampak nemalokrat ohranitvene baze naše kulture in dediščine, ki jo ohranjamo zase in za naše zanamce.

Maribor je pozicioniran kot kulturna destinacija za obiskovalce, ki to že vedo in prepoznajo. Če želimo to vnesti v širši evropski prostor, pa moramo strniti vrste in se povezati tako na področju trženja kulturnega turizma kot turizma kot celote. To je še vedno neizkoriščen potencial našega mesta, pa če tukaj govorimo o mednarodno priznanih festivalih ali drugih dogodkih, tudi o koncertih na prostem."

Petra Vidali, urednica Kulture na Večeru: Zakon državi nalaga, da odstotek vrednosti naložbe v javne gradnje in prenove nameni za likovna dela. Za občine je to samo "priporočljivo". Ali ste za to, da se MOM zaveže k uresničevanju obveznega deleža za likovno umetnost pri občinskih investicijah?

Arsenovič: "Da. Vsekakor podpiram. Tudi sam imam v osebni zbirki nemalo umetniških del in podpiram slovensko sodobno umetnost. Da tudi na občini čutimo potrebo po umestitvi likovnih del v javne prostore, lahko navedem dober primer umestitve umetniškega dela pri prenovi Vojašniškega trga z delom Metke Kavčič."

Kangler: "Treba je pogledati, kje smo in kam želimo na področju likovnega ustvarjanja v Mariboru. Če je deficit na strani primernih prostorov, glede na število ustvarjalcev, je prav gotovo treba tudi za likovno umetnost nameniti investicije, ki bodo pokrile tudi ta segment, najsi so občinske, v javno-zasebnem partnerstvu ali nacionalne."

Petra Vidali: Lokalni program za kulturo oziroma strategija razvoja kulture je zakonsko nujen dokument, izvajanje njegovih sklepov pa ni zakonsko predpisano. Zato še bolj potrebuje zavezo mestne oblasti, da ga bo res uresničevala. Lahko obljubite, da ga boste uresničili?

Arsenovič: "Da. Tudi zato priprava traja malo dlje in s premislekom."

Kangler: "Tako kot je ključna naloga zakonov, da jih upoštevamo, na nivoju občin občinski odloki, da jih upoštevamo, je tudi strategija pripravljen odgovoren dokument, ki nas zavezuje k uresničevanju njegovih ciljev. Pot do cilja je večplastna in ena pot je tudi uresničevanje zavez vseh vključenih partnerjev, ki so odgovorni, da strategija s papirja preide v operativne letne načrte izvedbe in doseže svoj cilj. Le s skupnimi močmi je to mogoče. Čarobne palice za udejanjanje strategije na področju kulture nima v rokah zgolj in samo župan MOM."

Vid Kmetič, Rajzefiber: V večini evropskih mest predstavlja kultura pomemben del razvoja in identitete mesta. Maribor se je leta 2012 ponašal z nazivom evropska prestolnica kulture, a deset let kasneje je od "blagovne znamke" EPK 2012 ostal le še meglen spomin - in gradbena jama. Še več, zadnja leta se kulturne vsebine, predvsem tiste neinstitucionalne, izrinjajo na obrobje, pa čeprav predstavljajo pomemben del raznolikosti kulturnega mozaika, ki nam ga zavidajo marsikje. Kaj boste storili, da se gentrifikacija središča mesta zaustavi in da (p)ostane kultura, tako institucionalna kot neodvisna, del javnega interesa, ne pa obravnavana zgolj kot tržna dobrina in potencialen turistični produkt?

Arsenovič: "V MOM imamo vzpostavljen mehanizem, ki ga omogoča zakonodaja, in sicer sofinanciranje programov in projektov nevladnih organizacij in posameznikov. Razpisi so bili izvedeni vsako leto, v letošnjem letu pripravljamo njihovo prenovo, s katero se želimo približati željam, ki so jih izrazili nevladne organizacije in posamezniki (govorimo o načinu financiranja po principu pavšalov), zato je izjava o tem, da se kultura ne obravnava kot del javnega interesa, netočna. Vsekakor pa se bomo potrudili, da bomo v prihodnjih letih na teh področjih povišali sredstva v proračunu in na ta način omogočili obstoj obstoječih kvalitetnih programov in razvoj novih. Prav tako pa v MOM za ustvarjalce s področja kulture namenjamo v brezplačno uporabo tudi prostore za delovanje in ustvarjanje in v letošnjem letu smo predali v uporabo šest prenovljenih umetniških ateljejev, sedem jih še čaka na predajo, ustvarjalci imajo v uporabi celoten Vetrinjski dvor, prostore v Karanteni, tri ateljeje na Koroški cesti 26, prostore v Ljubljanski ... Torej, zavedamo se, da so kulturne vsebine, tudi tiste neinstitucionalne, pomemben del kulturne krajine našega mesta in zato se bomo vsekakor potrudili, da se jim še naprej omogoča dobro delovanje in da jim namenimo dovolj pozornosti."

Kangler: "Kultura je neodvisna v svoji kreativi in inovativnosti. EPK 2012 je bil odlična priložnost, da se stvari postavijo na pravo mesto in da se kultura pozicionira tako, kot se za sodobno evropsko mesto spodobi. Seveda z vsemi svojimi karakteristikami. Kulturni mozaik je pri nas res barvit in zajema kulturo, ki je in mora biti dostopna vsem. Je lahko neodvisna in je lahko odvisna. Nikakor se ne strinjam, da je kultura le tržna dobrina in potencialen turistični produkt. Kultura je in kultura bo, turistični produkti pa variirajo in se spreminjajo. Ima pa tudi kreativna kultura svoje dolžnosti in ne zgolj pravice. To zavedanje je ključno in zelo pomembno za trajnostni razvoj in trajnostne učinke, da bomo ustvarjalni, spoštljivi in kulturno kritični, slišani in poslušani."

Andrej Petelinšek

Stane Kocutar, mestni viničar: S prenosom lastništva Račjega dvora na MOM in že kupljenim objektom Pri treh ribnikih sta v mestni lasti dva ključna objekta ob vznožju severne urbane vedute. Kako ju prostorsko in vsebinsko povezati in kako doseči, da bo mogoče v dogovoru z lastniki (država, zasebniki) in v skladu z dolgoročnimi interesi Maribora upravljati tudi vmesne in bližnje lege (Kalvarija, Mestni vrh, Piramida)? Kakšne načrte imate in kako jih umeščate na časovnico svojega dela v mandatu 2022-2026?

Arsenovič: "Mestna občina Maribor želi v okviru celotne revitalizacije mestnega jedra v povezavi z urbanimi mestnimi vinogradi na Piramidi in Kalvariji, Mestnim parkom s Tremi ribniki, gostinskim objektom Pri treh ribnikih in dvorcem Račji dvor ustvariti kulturno, historično in turistično zanimivo območje, ki bo ohranjalo in prezentiralo svojo zgodovinsko osnovo in identiteto mesta, hkrati pa ustvarilo ključne temelje za razvoj kulturnozgodovinskih, izobraževalnih, enoloških in gastronomskih vsebin tega območja.

Cilj je doseči sinergije urbanih povezav med biseri Maribora - urbanimi mestnimi vinogradi, sadovnjaki, gastronomsko ponudbo, rekreacijskimi točkami ter razglednimi in sprehajalnimi potmi. MO Maribor vidi razvoj območja vinorodnih mestnih gričev v povezovanju MO Maribor (njenih javnih podjetij in zavodov) z upravljavci vinogradov na mestnih gričih (Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov) oziroma njihovimi zakupniki, Zavodom za turizem Maribor in izobraževalnimi institucijami s področja turizma in kmetijstva. Mesto želi skozi mestne vinograde razvijati celovito in vključujočo ponudbo aktivnosti tako za meščane kot tudi obiskovalce in turiste ter skozi poslovni model povezovanja upravljanja z vinogradi in trženja ohranjati vinogradniško tradicijo, vzpostaviti mestni vinograd oziroma vinograde v povezavi z najstarejšo trto, vzdrževati in sonaravno upravljati obstoječe vinograde in celovito ureditev območja, oblikovati skupne turistične produkte z dodano vrednostjo in skupno blagovno znamko."

Kangler: "Zelo kompleksen odgovor, zaradi česar bi bilo neodgovorno in naivno odgovoriti v kratkem povzetku. Zavedanje pomena ključnih vedut starega mestnega jedra, ohranjanje in nujno vzdrževanje za Maribor zgodovinsko pomembnih leg Kalvarije, Mestnega vrha, Piramide in Pekrske gorce so projekt, ki ne potrebuje samo odločanja in sokreiranja prihodnosti s strani MOM, vključno z Račjim dvorom in gostiščem s tradicijo Pri treh ribnikih, ampak je tukaj potreben resen in odločen pogovor z vsemi pomembnimi institucijami v mestu, na nacionalni ravni in iz vrst potencialnih zasebnih investitorjev (predvsem gostišče Pri treh ribnikih), ki bodo v pravi organizacijski obliki, ne v sklopu institucij upravljanja nepremičnin MOM, sposobni dogovoriti in pripraviti načrte za ohranitev in oživitev kulturne dediščine in zarisati novo pot - s prepletom zgodovinskih dejstev in sodobnosti, s konkretnimi in korektnimi odločitvami, ki bodo trajnostno prinesle v objekte vsebine in bodo v ponos nam domačinom in vsem obiskovalcem našega mesta. To je tematika, ki mora biti del Trajnostne urbane strategije, v katero se morajo vključiti kompetentni ljudje, med katere bo prav gotovo povabljen tudi gospod Stane Kocutar."

Vasja Ilešič, hotelir: Ali nameravate nameniti dodatna finančna sredstva za promocijo turizma v Mariboru?

Arsenovič: "Seveda. Vsak vložen evro v turizem se povrne večkrat. Močno se zavedamo pomena turizma in dodane vrednosti za celotno regijo, ki ga ta prinaša. Pri tem se aktivno povezujemo z MGRT in STO ter sosednjimi občinami in turističnimi ponudniki. Znotraj Partnerstva za Pohorje aktivno povezujemo različne deležnike na Pohorju, njegov rezultat je tudi blagovna znamka Pohorje. Na podoben način se lotevamo tudi povezovanja Štajerske s ciljem, da povežemo občine in ustvarimo blagovno znamka Štajerska po vzoru uspešnih blagovnih znamk regij v naši bližnji okolici - Avstrija in Italija."

Kangler: "Turizem v Mariboru mora ob promociji imeti tudi jasno vizijo, kaj bomo počeli promocijsko v Mariboru, kaj ob Dravi, kaj na Pohorju, kaj na Kozjaku in v Malečniku in kaj na obronkih Slovenskih goric. Pomembno bi bilo, da se vezi v turizmu združijo pod eno streho, ne, da z leti izgubljamo energijo s številnimi drobljenji in številnimi novimi logotipi, vsebine in najpomembnejše - trženje in promocijo - pa prepuščamo drugim. Maribor si zasluži več finančnih sredstev za promocijo in trženje in to bomo zagotovili skozi namenska sredstva proračuna kakor tudi s pomočjo investicij, ki so ključnega pomena za turizem in ne predstavljajo direktnih finančnih sredstev nosilcem turistične dejavnosti, ampak prinašajo dodano vrednost širši regiji.

Vsekakor je pomembno, da je turizem storitvena dejavnost, ki za svoj učinkovit razvoj potrebuje podporo lokalne skupnosti, ta pa mora razumeti, da ni kreator turističnega dogajanja, ampak ključno podporno okolje s podporami na področju urejene infrastrukture, podporami pri zaposlovanju, kreiranju prireditev, dogodkov in festivalov, s trajnimi časovnicami, ki bodo zagotavljale sezonskost in interes za obisk Maribora v vseh letnih časih ob redni ponudbi, ki jo imajo namestitveni obrati in ki jo ponuja naša bogata narava, v kateri je na prvem mestu privilegij, da tukaj živimo in delimo svoje najboljše.

V okviru turistične promocije smo se v našem programu posebej zavzeli za to, da se Maribor ponovno postavi na zemljevid mednarodnih sejemskih mest, zato bomo na Trgu Leona Štuklja organizirali tridnevni vinski sejem, kjer se bodo lahko brezplačno predstavili pridelovalci vin."

Vasja Ilešič: Ali nameravate sistemsko urediti in zagotoviti sofinanciranje večjih športnih tekmovanj v Mariboru?

Arsenovič: "Navedeno že izvajamo. MOM bo skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije gostitelj Olimpijskega festivala evropske mladine 2023. OFEM bo dejansko največji športni dogodek v samostojni Sloveniji, ki bo imel pozitivne učinke na Maribor, regijo in državo. Zgrajena infrastruktura bo domačim športnikom še dolgo omogočala vrhunske treninge in organizacijo tekmovanj na najvišji ravni ter rekreacijo za vse. Za razvoj športa se v MOM namenja iz leta v leto vedno več sredstev, da se dosledno zasledujejo postavljeni cilji za uresničevanja Strategije športa v MOM za obdobje 2021-2030."

Kangler: "To je nuja za naše mesto in veliko stvari nam je že odšlo po reki Dravi, ker se ne znamo vsi zainteresirani pogovoriti, pravočasno odreagirati in vzajemno pripraviti ustreznih pogojev ter brez fig v žepu graditi na uspehu in večstranskem zadovoljstvu. Vsako večje športno tekmovanje mora biti mestu v ponos in mora mesto od njega nekaj dobiti - vsebinsko in finančno. In tukaj mislim mesto kot celoto in celotno ekipo, ne zgolj proračun MOM. Podpiram, zato čakam na predloge in gremo - novim zmagam in gostiteljstvom naproti. Prepričan pa sem, da je v tem okviru treba urediti upravljanje javne športne infrastrukture pod okriljem javnega zavoda, ki bo transparentno in odgovorno skrbel za infrastrukturo in programsko ponudbo."

Andrej Petelinsek

Boris Krabonja, društvo UP-ornik: Glede na to, da je UP-ornik zagotovo dodana vrednost MOM, me zanima, ali obstaja v naslednjem mandatu kakšna možnost, da postanemo del mestnega proračuna?

Arsenovič: "Da. V okviru (so)financiranja socialno humanitarnih programov nevladnih organizacij, ki jih izberemo na javnem razpisu. Za ta namen letno zagotavljamo 220.000 evrov."

Kangler: "Delo vseh društev izjemno podpiram, prostovoljstvo je gonilo zdrave družbe, vsekakor tudi UP-ornika. Menim, tako osebno kot z zagotavljanjem sistemskih sredstev, da je delovanje društva možno, ne poznam pa registracije društva, kar je potrebno za jasno definiranje, katera občinska sredstva in razpisi so možni za zagotavljanje sredstev na podlagi ukrepov, ki jih izvaja občina. S pristojnimi službami bomo to takoj pregledali in predlagali rešitve, tudi če niso vse v domeni lokalne skupnosti. Na mestu uradnika v mestni upravi mora biti tudi dana podpora v svetovanju za druge ukrepe. Saj vendar gre za pomoč našim občankam in občanom. In uradniki so v službi slednjih."

Metod Dolinšek, sekretar RKS, Območno združenje Maribor: Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Maribor, v okviru svojega poslanstva izvaja tudi dva programa, ki sta namenjena lajšanju stisk prebivalcev mestne občine. Ali boste povečali sredstva, ki jih proračun zagotavlja za izvajanje programa materialne pomoči?

Arsenovič: "Da. Osnovni cilj vseh programov na področju socialnega varstva je slediti temeljnemu izhodišču politike socialnega varstva v lokalni skupnosti, da se v mestu zagotovijo take razmere in pogoji, ki bodo posameznikom v povezavi z drugimi osebami v družinskem, delovnem in bivalnem okolju omogočali dosegati raven kakovosti življenja, ki bo primerljiva z drugimi v okolju in bo ustrezala merilom človeškega dostojanstva s predpostavko, da je za socialno varnost in svojo blaginjo ter blaginjo družine najprej odgovoren vsak sam. Tako kot smo s (so)financiranjem programov RK v preteklih letih sledili tem ciljem, bomo tudi v prihodnje. Realizacije proračuna Rdečemu križu za zadnja tri leta, 2020 - 134.600 evrov, 2021 - 176.129 evrov, 2022 - 197.292 evrov, dokazujejo, da imamo posluh za programe na področju socialnega varstva."

Kangler: "'Pomoč vsem, ki so pomoči potrebni' bi moral biti ključni moto vsake lokalne skupnosti, seveda s podporo in pomočjo strokovnih institucij, ki so neposredno ali posredno povezane s tem področjem. Na podlagi programov, akcijskih načrtov in potreb, ki jih narekuje trenuten čas, je prav gotovo pričakovati, da bodo v prihodnje potrebna večja sredstva, prav tako pa bo treba prevetriti ukrepe, ki so podlaga za predloge povečanja sredstev, in predvsem njihovo namenskost najšibkejšim, ranljivim skupinam in tudi tistim, ki jih morda na seznamih ni, v družbi pa so - neopazni, skromni in lačni. To je tudi eden izmed glavnih razlogov, da bomo nadaljevali s socialnim projektom Darujmo s srcem, ki je marsikateremu občanu pomenil vsaj majhno lučko v temačnih časih."

Metod Dolinšek: Ali boste v proračunu zagotovili sredstva za sofinanciranje programa letovanja starostnikov?

Arsenovič: "Predlog podpiram in predlagam, da se program predstavi in čim prej obravnava v okviru Sveta za starejše."

Kangler: "Brez starostnikov ne bi bilo nas in ne družbe, v kateri smo. In starostniki si zaslužijo letovanja, ki so hkrati tudi preventiva za zdravstvene tegobe, socialno vključevanje in pomoč pri odpravi demence in drugih oblik stiske in tesnobe. Vsekakor je treba pregledati program, kar tako, čez palec, je to neodgovorno zagotoviti. Pa vendar, da. Treba je zagotoviti zadostna sredstva za sofinanciranje letovanja starostnikov. Sicer pa smo v naša programska izhodišča vključili medgeneracijsko povezovanje in pomoč, v okviru katere si bomo preko vključevanja vrtcev, šol in študentov prizadevali povezovati mlade s starejšo populacijo. Poskrbeli bomo za aktivnejše vključevanje starejših v brezplačne programe društev. Zagotovili bomo tudi brezplačno uporabo športnih površin za organizirane vadbe starejših."

Gorazd Bende, direktor poslovne cone Tezno: V izogib energetski in siceršnji revščini bo treba precej denarja s strani države in lokalne skupnosti za blažitev tenzij tako ali drugače povrniti. Kaj boste naredili za intenziviranje razvoja gospodarskih subjektov in ne nazadnje aktiviranje zemljišč v lasti mestne občine, opredeljenih za ta namen?

Arsenovič: "Živimo v tržni ekonomiji. To pomeni, da je župan omejen na vzpostavljanje robnih pogojev, v katerih delujejo ekonomski subjekti, pa še te v 95 odstotkih kreira država.

Prav tako se je dobro zavedati, da so gospodarski subjekti v Podravju tudi pred energetsko krizo ustvarjali eno najnižjih ravni dodane vrednosti na zaposlenega v Sloveniji. V primerjavi z bližnjim Gradcem in njegovo okolico pa je ta primerjava še toliko slabša. To kaže na strukturni problem gospodarstva v Podravju in tudi v Mariboru. Posledično moramo razmišljati, kako dvigniti dodano vrednost na zaposlenega v Podravju. Ko se bo dvignila dodana vrednost na zaposlenega, se bodo lahko dvignile tudi plače zaposlenih, kar bi moral biti cilj vseh: države, državnih institucij, gospodarskih združenj in je navsezadnje tudi cilj občin v podravski regiji, tudi Mestne občine Maribor. Eden izmed načinov je zagotovo privabljanje investitorjev z zelo visoko dodano vrednostjo na zaposlenega in visokimi plačami zaposlenih. Hkrati pa bo Mestna občina Maribor dala iniciativo, da se celotna podravska regija dogovori z državo o posebnih ukrepih, kako dvigniti produktivnost in dodano vrednost na zaposlenega v obstoječih podjetjih v Podravju in na takšen način tudi v Mariboru. Eden od takih ukrepov bi lahko bila tudi ustanovitev razvojnih centrov v Mariboru, na primer Center za aplikativno umetno inteligenco ali Center za varnost na internetu - navsezadnje imamo v Mariboru enega najmočnejših računalnikov na svetu. Menim, da je to treba izkoristiti in na tem graditi.

Menim, da je časa, ko je bil vsak investitor v Mariboru dobrodošel, ne glede na to, kako je to podjetje razvojno naravnano in navsezadnje kakšne plače je ponudil svojim zaposlenim, konec. To pomeni, da bo občina svoja zemljišča aktivirala za tiste investitorje, ki bodo proizvajali zelo visoko dodano vrednost, dajali zaposlenim visoke plače in prispevali k strukturni preobrazbi gospodarstva v Mariboru in Podravju."

Kangler: "Treba je počasi preiti od besed k dejanjem in z roko v roki z gospodarstvom, zbornicami in drugimi združenji podjetništva in obrtništva proučiti možnosti za nemoten, hitrejši in uspešnejši razvoj gospodarskih subjektov v MOM. Finančne vzpodbude so eno, najpomembnejši pa so ukrepi prijaznega in človeškega ter vzdržnega zagotavljanja prostorov in zemljišč za razvoj in preboj mariborskega gospodarstva v regiji in širše doma ter v tujini."

Gorazd Bende: Kako boste privabili potencialne investitorje iz tujine?

Arsenovič: "V pripravi je Strategija privabljanja investitorjev v podravsko regijo. Cilj strategije je določiti tiste sektorje, v katere si želimo v prihodnje privabljati investitorje. Predvsem takšne, ki ustvarjajo zelo visoko dodano vrednost na zaposlenega. To pomeni, da bomo sposobni preiti v proaktivno iskanje investitorjev - da bomo potencialne investitorje ciljno nagovarjali, namesto da bi samo čakali, da se kakšen investitor kar sam pojavi.

MOM je v prejšnjem mandatu dala pobudo za tak proaktiven pristop in podprla projekt Invest Podravje - Slovenija, ki je v bistvu prvi tak projekt, h kateremu so pristopile vse občine podravske regije. Takšne strategije in takšnega pristopa nima še nobena regija v Sloveniji - orjemo ledino.

Med drugim je pomembno tudi to, da bomo ustvarjali pogoje za primerno, dostopno stanovanjsko gradnjo, pogoje za razvoj start up podjetij, omogočili mednarodno osnovno šolo."

Kangler: "Za ta segment so preko portalov in aktivnosti skrbeli in skrbijo na Regionalni razvojni agenciji v Mariboru ter drugi subjekti zasebnega in javnega prava. Menim, da je na tem mestu ključno, da naredimo presek stanja gospodarstva in gospodarskih subjektov v Mariboru in širše v regiji in na ta način skupaj s strategijo transportnih poti in drugih dejavnikov omogočimo normalne pogoje za privabljanje investitorjev v Maribor in regijo. In ne nujno iz tujine."

Andrej Petelinšek

Helena Krevh Zorec, direktorica družinskega podjetja Neonart: Kaj boste storili za to, da slovenske, štajerske strokovnjake, ki se sedaj vsakodnevno vozijo na delo v Avstrijo, povabimo nazaj v Maribor na delo in ne, da smo v gospodarstvu prisiljeni zaposlovati delovno silo iz tretjih držav?

Arsenovič: "Gre za izrazit problem celotnega Podravja, Pomurja in Koroške. Na problem je treba pogledati malo širše. Celotna zahodna Evropa se sooča z velikim pomanjkanjem delovne sile - posledično je na globalnem investicijskem zemljevidu celotne Evrope prižgana rdeča luč. Istočasno gospodarstvo v zahodni Evropi proizvaja višjo dodano vrednost na zaposlenega, kar posledično pomeni, da lahko zaposlenim zagotovi višje plače. Posledica tega pa je, da se prebivalstvo, kjer ni na razpolago ustreznih delovnih mest z ustrezno dodano vrednostjo, seli z območij, kjer imamo nizke plače, na področja z višjimi plačami. In prav to se nam dogaja v Podravju, Pomurju, na Koroškem in še posebej v Mariboru. Sedaj ko razumemo, kje tiči težava, se postavita dve logični vprašanji: kako v obstoječih podjetjih dvigniti produktivnost, povečati dodano vrednost na zaposlenega in dvigniti plače zaposlenim ter kako privabiti investitorje z zelo visoko dodano vrednostjo in tako ustvariti delovna mesta, ki bodo atraktivna za občane mestne občine Maribor?

Pojavlja se tudi vprašanje, ali delodajalci naredijo dovolj, da obdržijo ključni kader v podjetjih. Menim, da če bi imeli občani MOM na razpolago ustrezna delovna mesta z ustrezno plačo, ne bi nihče želel porabiti tudi po tri ure prostega časa samo za pot na delo in nazaj.

Glede na zmožnosti občine bomo vsekakor povezovali občino z javnim holdingom, gospodarstvom in univerzo. Ta trikotnik je izjemno pomemben in nujno je, da se slišimo, poslušamo, povezujemo. Na MOM pa si aktivno prizadevamo tudi za mednarodno osnovno šolo, ki jo vidimo kot pomemben dejavnik za otroke tujih strokovnjakov, ki bi želeli delati v Mariboru."

Kangler: "Evropska direktiva zagotavlja prost pretok ljudi in blaga. In ljudje se odločajo za zaposlitev tam, kjer jim je ponujeno največ za njihovo zadovoljstvo. Pri zaposlovanju v regiji je ključnega pomena, da se zavedamo, da je pomembno vprašanje na strani države in davkov ter dajatev pri zaposlovanju, na drugi strani pa vsekakor zagotoviti stabilno gospodarstvo, slediti evropskim trendom in globalnim smernicam ter privabiti v naš poslovni bazen nove investitorje, ki bodo lahko ponudili tudi zanimiva delovna mesta. Trenda rasti prihoda delovne sile iz tretjih držav s tem nikakor ne bomo zajezili, vsekakor pa bomo omogočili varna zaposlitvena okolja - doma. Zavedanje, da z odhodom ljudi na delo v tujino izgubljajo socialni stik z okoljem, iz katerega so, je druga velika izguba za mesto ob tej, da ne ustvarjajo in delajo doma."

Helena Krevh Zorec: Kako resnično povezati gospodarstvo s srednjimi šolami (praksa, vajeništvo in podobno) in univerzami, da zaživi v vsakdanjem življenju, saj te dobre prakse čez mejo nočemo videti in jo prenesti v naša podjetja?

Arsenovič: "Univerza v Mariboru je po zakonu pri svojem delu avtonomna. MOM nima in ne more imeti neposrednega vpliva na to, kakšno je sodelovanje med univerzo in gospodarstvom. Menim, da je to del neposredne gospodarske pobude, na katerih področjih bi želeli in na katerih področjih je možno sodelovati z Univerzo v Mariboru oziroma univerzami v Sloveniji - saj na Univerzi v Mariboru ni vseh študijskih programov (na primer farmacije ali metalurgije). Poleg tega so tukaj še drugi visokošolski zavodi, zasebne univerze.

Z naslovljenim izzivom se sooča celotna Slovenija. Pri tem se mi poraja vprašanje, ali so tudi predstavniške organizacije, ki zastopajo gospodarstvo, naredile dovolj, da omenjeno vprašanje naslovijo na ustrezna ministrstva in druge nacionalne institucije. Vsekakor pa si bom prizadeval, da se občina, gospodarstvo in univerza povezujejo na področjih za širši razvoj mesta, kar smo počeli že sedaj."

Kangler: "Sodelovanje! Sodelovanje! Sodelovanje! Na primeru Kariernih sejmov in na primeru vnosa prakse in vajeništva v izobraževalne sisteme smo bližje temu, da bo gospodarstvo s srednjimi šolami bolje povezano, še bolj tesno v nadaljevanju tudi z višjimi in visokimi šolami. Zavedanje, da je treba sodelovati, mora biti iskreno, strokovno in trajnostno iz vseh partnerskih struktur. In začeti se mora v izobraževalnem sistemu, na kar kot župan nima nihče vpliva, lahko pa argumentirano zagovarja stališče s pomočjo gospodarskih stanovskih združenj do države in drugih pristojnih institucij."

Andrej Petelinšek

Mitja Dragšič, nekdanji smučar, vodja tekmovanja Zlata lisica: Kakšna je vaša vizija mariborskega dela Pohorja? Je v njej tudi morebitna izgradnja otroškega parka (na primer snowland) za najmlajše, ki bi se lahko uporabljal tudi poleti kot zabaviščni družinski park po vzoru Krvavca?

Arsenovič: "Pohorje želimo razvijati kot celostno destinacijo v okviru Partnerstva za Pohorje. Mariborsko Pohorje bomo razvijali kot samostojni del destinacije, povezane z Areškim Pohorjem. V celovito ponudbo sodijo tudi sodobne vsebine tako za zimsko kot za poletno sezono. Vse dobre ideje bomo vključili v programe razvoja. Je pa za Mariborsko Pohorje že bila narejena programska naloga. Identificiranih vsebin je bilo ogromno, če naštejem samo nekatere: večerno sankališče na Slemenu v coni Bellevue-dolina, vzpostavitev jeklenice (zipline) v coni Bellevue-dolina, dnevno sankališče v coni Bolfenk-Videc, flyline v coni Bellevue-dolina, gibalni park – že v realizaciji, obnova mariborskega razglednika z dodano edukativno vsebino in vzpostavljeno gostinsko ponudbo, arheološki park Poštela se vzpostavi po vzoru arheološkega parka v Botaničnem vrtu v Pivoli, center naravne in kulturne dediščine Bolfenk, stara postaja Pohorske vzpenjače – bodoči informativno-promocijski center."

Kangler: "Vizija razvoja Pohorja nikakor ne more biti samo razvoj mariborskega dela, ampak se mora Pohorje sprejemati in obravnavati kot celota z vsemi partnerskimi institucijami. Na podlagi pregledanih aktivnosti in projektov, zasebnega in javnega prava, je treba proučiti, kakšne možnosti za sonaravni razvoj turizma imamo, kaj je na podlagi že začrtanih projektov predvideno in kje so že dane možnosti za razvoj novih doživljajskih zgodb, z upoštevanjem varovanja naravnega okolja in podpore vseh vključenih pristojnih institucij. Vsak predlog o novih zgodbah, ki bi bile prijazne za obiskovalce in naravo ter razvoj zelenega turizma, bomo vzpodbujali, seveda s predhodno trajnostno strategijo, vizijo in podporo mestnega sveta."

Mitja Dragšič: Sleme je glavna sedežnica, kjer se otroci učijo smučati, in je smrtno nevarna. Kdaj boste zamenjali sedežnico Sleme in razširili prostor za smučarske šole?

Arsenovič: V preteklem mandatu smo pridobili sredstva v okviru razpisa MGRT za izgradnjo vmesne postaje vzpenjače in izgradnjo sedežnice Ruška. Prav tako se zavedamo, da bo treba takoj za tem posodobiti naprave Sleme, Radvanje in povezave z Areškim Pohorjem ter tudi sisteme za zasneževanje."

Kangler: "V preteklosti smo dokazali, kako hitro se stvari lahko uredijo, s pomočjo razuma, uma in države, če je to potrebno. Če je Sleme v tako slabem stanju, morajo pristojne službe ukrepati in ob nastopu mandata bomo na to opozorili in odreagirali, kot se spodobi. Odgovorno in resno."

Mitja Dragšič: Je Zlata lisica dodana vrednost za mesto ali breme za mestni proračun? Jo v prihodnjih letih vidite v Mariboru?

Arsenovič: "Zlata lisica je eden od treh športnih temeljev Maribora, zato bo v prihodnje Šport Maribor oziroma upravljavec smučišč prevzel tudi soorganizacijo dogodka, ki ga bo mesto obravnavalo in vodilo projektno. V okviru Letnega programa športa in Zavoda za turizem je mesto že do zdaj financiralo prireditev, a neposredne povezave z organizacijo ni imelo."

Kangler: "Tekmovanja svetovnega ranga v nobenem primeru ne morejo biti v breme mestnega proračuna. Seveda s katerega zornega kota gledamo. Nikakor pa Zlata lisica ni bila - razen s promocijskega vidika - nikoli močno povezana z mestnim proračunom. Zlata lisica je Maribor in nikakor je noben drug kraj v Sloveniji ali Evropi ne more nadomestiti, ker potem to ni več Zlata lisica. Maribor si zasluži in je sposoben izvesti Zlato lisico, seveda s konkretnimi pogovori, dogovori in možnostmi izvedbe tudi v slabih belih zimah."

Mitja Dragšič: Sedežnica Spodnje Radvanje, ki je povezana z izvedbo tekem, je dotrajana, uporabno dovoljenje ima le še letos. Jo boste zamenjali? Ali se boste bolj aktivno kot do zdaj vključili v organizacijo Zlate lisice? Jo boste tudi finančno podprli?

Arsenovič: "Da."

Kangler: "Odgovor je podoben kot pri Slemenu. Kar je potrebno obnove, se mora nujno obnoviti. Mesto je bilo povabljeno k organizaciji Zlate lisice v omejenem obsegu, organizacijski odbor je imel vedno svojo politiko, v katero smo verjeli, da je sposobna in zmožna. Občina je morala zagotoviti infrastrukturo, za kar je tudi vedno poskrbela, verjamemo, da bo v prihodnje to sodelovanje tesnejše. Finančna podpora je večplastna in veliko stvari se spregleda, če ni direktnih finančnih transakcij za izvedbo, pozablja pa se vse ostalo, za kar mesto poskrbi ob takšnih dogodkih, od javnih prevozov do infrastrukture, aktiviranja služb in podobno."

Katja Fain, plavalka: Večkrat je bilo že izpostavljeno, da je Maribor športno mesto. Zanima me vaša vizija glede športnih objektov in njihovih pomanjkljivosti. Kaj vse je treba še popraviti in izboljšati? Ste pri tem pripravljeni prisluhniti tudi najboljšim športnikom in športnicam mesta, ki te objekte uporabljajo vsakodnevno in točno vedo, kje so potrebne izboljšave?

Arsenovič: "Imamo izdelan program razvoja in obnove športne infrastrukture v mestu. Za atletiko pride na vrsto Ledna dvorana. Prav tako želimo, da bo Šport Maribor kot podjetje, vključeno v JHMB in ki ima v najemu vso javno športno infrastrukturo v mestu, postalo organizator dogodkov in razvijalo vrhunsko infrastrukturo na strokovni in ne samo "hišniški" ravni v aktivnem sodelovanju s potrebami športnikov."

Kangler: "Vsekakor je treba ob vseh potrebah mesta slišati, poslušati in povedati. Tudi pri športni infrastrukturi, tako za rekreativne športnike kakor za profesionalne športnike v številnih tekmovalnih disciplinah. Da pomanjkljivosti pri športnih objektih so, je znano, s skupnimi močmi pa moramo delati na tem, da jih odpravimo. Vsekakor je zelo dobrodošlo in pomembno, da svoje komentarje pri vseh projektih obnov in sanacij ali novogradenj, svoje pripombe in predloge podajo tudi uporabniki. To je ključno za končni uspeh in zadovoljstvo vseh."

Andrej Petelinšek

Mojca Kirbiš, Kolegij ravnateljev mariborskih OŠ: Kakšen bo vaš odnos do osnovnih šol? Na kakšen način boste zagotovili sredstva za investicijsko vzdrževanje šol, obnovo opreme in investicije? Koliko bo teh sredstev? Med dejanskimi potrebami šol in vlaganji je namreč že več kot desetletje velik razkorak, ki je nesprejemljiv.

Arsenovič: "Kljub dejstvu, da smo povečali sredstva za vlaganja v obnovo in novogradnje šol ter vrtcev v primerjavi s prejšnjim mandatom za 31 odstotkov, ugotavljamo, da če želimo nadoknaditi zamujeno, bo treba vlagati še več sredstev kot do zdaj. Potrebna sredstva bomo zagotovili v sodelovanju z vlado RS."

Kangler: "Vprašanje, ki najprej potrebuje vpogled v presek dejstev in potreb, stopnje nujnosti in možnosti, ki jih zagotavlja državni proračun, občinski proračun, in prioritete. Koliko bo teh sredstev, je na tem mestu nemogoče odgovoriti. Proračun MOM se potrjuje na mestnem svetu, kateremu ga predloži župan, in če bodo argumenti šol na mestu, kaj je treba sanirati in kje so potrebne nove investicije, bomo to s strokovnimi službami proučili in predali v reševanje in umestitev v proračun. Da so razkoraki veliki, je jasno, saj so tudi pristojnosti občin vedno večje, sredstva pa v omejenem ali zmanjšanem obsegu. A vse mora biti enakomerno in primerno razporejeno. Verjamem, da bomo našli skupni jezik in rešitve. Tudi v finančnem smislu."

Maja Arzenšek, družinska zdravnica: Kaj bo občina storila, da bi v mesto privabila več mladih specialistov družinske medicine? In kaj lahko ponudimo zdravnikom iz tujine, ki bi prišli k nam delat, saj jih bomo potrebovali?

Arsenovič: "Ni enoznačnega odgovora. Gre za problematiko, s katero se ukvarja tako vlada kot številne druge občine skupaj z zdravstvenimi institucijami. Kar bomo mi poskrbeli, bo to, da bodo zdravniki imeli možnost opravljati svoje delo v najboljših mogočih pogojih in da bo mesto Maribor v konkurenci drugih mest bolj privlačno za življenje, delo in ustvarjanje."

Kangler: "Občina, ki zagotavlja investicijska sredstva za zdravstvo v mestu, je prijazna občina za razvoj zdravstvenih storitev. Vsekakor je nekaj ukrepov, ki omogočajo tudi privabljanje tujih strokovnjakov in zdravnikov v mesto, seveda s podporo strokovne javnosti in fakultete. Prav gotovo je v pomoč ukrepanje na področju stanovanjske politike za zaposlovanje deficitarnih poklicev, ki jih mesto za nemoteno oskrbo in servis potrebuje. A na mestu je, da se predstavijo problematika in izzivi ter predlogi o privabljanju tujih strokovnjakov iz vrst strokovnih služb zdravstvenega doma in drugih institucij na področju osnovnega zdravstvenega varstva naših pacientov."

Maja Arzenšek: Kaj namerava občina storiti glede prostorov za različne zdravstvene dejavnosti, ki jih razvijamo, denimo zdravstvena postaja Tezno in center za duševno zdravje, kjer bomo potrebovali dodatne prostore?

Arsenovič: "Pri projektiranju zdravstvene postaje Magdalena in Tezno je sodeloval Zdravstveni dom Maribor, zato rešitve zajemajo potrebe celotne zdravstvene stroke."

Kangler: "Treba je proučiti vizijo in potrebe razvoja zdravstvene dejavnosti v mestu in primerno ukrepati, ko obstaja potreba, ki nosi posledico ureditve, sanacije ali investicije. V okviru obstoječih in novih kapacitet je treba pregledati potrebe in se odločiti ter planirati za investicije v prihodnosti. Ureditev zdravstvene postaje na Teznu smo dodali v naša programska izhodišča za mestno četrt Tezno."

Maja Arzenšek: Kdaj bomo dobili uprizoritveni prostor za sodobno plesno umetnost, ki ga v Mariboru nimamo - to področje se razvija bistveno počasneje kot v Ljubljani?

Arsenovič: "Tudi v Mariboru si želimo uprizoritvenega prostora za sodobno plesno umetnost, vendar o tem, kdaj se bo ideja, o kateri intenzivno razmišljamo, uresničila, zaenkrat žal še ne moremo govoriti, saj je uresničitev odvisna od več dejavnikov. Lahko pa povemo, da se problematike zavedamo in tudi aktivno iščemo rešitev."

Kangler: "Sodobna plesna umetnost je bila predvidena že v nekaterih projektih iz časa EPK. Verjamemo, da bosta razvoj in rast, predvsem pa prostor za sodobno plesno umetnost, našla svoje varno mesto v Mariboru in da bomo tudi za to poskrbeli v sklopu projektov razvoja sodobnega in kreativnega mesta Maribor, v skladu s smernicami, ki jih narekujejo možnosti in sposobnosti občinskega proračuna, in kvalitetno pripravljenih projektov."

Robert Balen

Nomi Hrast, študentka: Kakšni so vaši načrti za prihodnost mladih v mestu? Ali nameravate obnoviti lokalni program za mlade oziroma na kakšen način nameravate zastaviti cilje na področju mladih v našem mestu?

Arsenovič: "Mladim bomo omogočili najboljše mogoče pogoje za njihov razvoj. Od vzgoje in izobraževanja do igre, športa in zabave ter seveda zaposlitve. Cilj je, da mladi v mestu ostanejo oziroma da se v mesto vrnejo po koncu svojega izobraževanja. Zato bomo v novem mandatu povečali sredstva za področja, ki zadevajo mlade.

Novi Lokalni program za mlade, ki se je iztekel, je že v pripravi. Imenovana je strokovna skupina strokovnjakov za različna področja, ki zadevajo mlade."

Kangler: "Mladi so potrebni za enakomeren in svež ter kreativen razvoj mesta. Mladim je treba dati prostor za ustvarjanje, udejanjanje idej in jih podpirati na številnih nivojih. Lokalni program za mlade je dejstvo na papirju. Pomembno je udejanjanje želja in potreb in graditi na aktivnostih, ki smo jih vzpostavili, ko smo v času mojega županovanja imeli zelo močan posluh za mlade, tudi z nazivom evropska prestolnica mladih, in imeli edini v državi podžupanjo, ki je bila zadolžena za mlade v mestu. S tem bomo nadaljevali in verjamem, da tudi brez tega naziva uresničili veliko želja in sanj mladih. Na takšen način, verjamemo in smo prepričani, jih bomo ohranili in imeli v mestu kot kreatorje in odgovorne sooblikovalce mesta po meri meščank in meščanov, s prostori za druženje, javnimi brezplačnimi koncerti in možnostmi kreiranja programov po meri mladih. V naših glavnih programskih izhodiščih smo se zavzeli za mlade, ena mojih obljub je, da bodo vsak prvi petek v mesecu brezplačni koncerti za mlade na Trgu Leona Štuklja."

Nomi Hrast: Na kakšen način boste dosegli, da bodo mladi ostali v Mariboru - da bodo tu študirali, se tu zaposlili in tu živeli?

Arsenovič: "Tako, da jim ponudimo najboljše pogoje za življenje, delo in ustvarjanje. Zato v sodelovanju z državo intenzivno rešujemo stanovanjsko problematiko mladih in skupaj z univerzo in gospodarstvom ustvarjamo priložnosti za delovna mesta."

Kangler: "S privabljanjem investitorjev, ki bodo v svoji gospodarski dejavnosti nagovarjali mlade. Z ukrepi šolskega sistema in zaposlovanja ter štipendiranja v lokalnih podjetjih in tesnejšim sodelovanjem vseh pristojnih služb."

Matic Matjašič, predstavnik Liste mladih: Pred volitvami vsi govorijo o mladih, a se zmeraj izkaže, da je v mandatih narejenega zelo malo. Več kot 20 let v mestu deluje Mestni Mladinski svet Maribor, ki združuje skoraj 30 mladinskih organizacij, pripravlja projekte za mlade, opozarja na problematike in pripravlja tudi rešitve. V zadnjih letih so na primer opozarjali na stanovanjsko problematiko mladih, skupaj z JMSS pripravili poseben razpis za mlade, občini predali pregled več kot 200 stanovanj za oddajo v lasti občine. Leta 2021, v času covida, je župan Arsenovič mladinskemu svetu odpovedal pogodbo za prostore, kasneje še financiranje iz proračuna. MOM je izgubila tudi naziv mladim prijazna občina. Boste kot župan ponovno omogočili delovanje mladinskega sveta v mestu (prostori, osnovno financiranje), kot je to bilo desetletja, in ali se bo MOM pod vašim vodstvom ponovno potegovala za naziv mladim prijazna občina?

Arsenovič: "Mestni mladinski svet je deloval vrsto let, res je. Žal pa se je že v letu 2019 pod vodstvom g. Matjašiča začel upad njegovih aktivnosti in kršitev pogodbenih obveznosti. Zato je občina morala prekiniti najemno pogodbo za uporabo prostorov in terjati vračilo sredstev za sofinanciranje programa. Vse to se je zgodilo po več sestankih z vodstvom MMSM, pri čemer smo z visoko mero tolerance izčrpali vse možnosti za drugačno rešitev nastalega problema. V mestu bi si vsekakor želeli delujočega mladinskega sveta, saj so mladinski sveti pomemben deležnik v procesu participacije mladih pri sprejemanju odločitev.

Potegovanje za naziv je stvar širše razprave v lokalnem mladinskem sektorju. Če bo mladinski sektor (mladinske organizacije in organizacije za mlade v MOM) idejo podprl in bo z njimi mogoče uskladiti tudi konkretne zaveze oziroma ukrepe MOM, namenjene mladim, bomo h kandidaturi za naziv pristopili."

Kangler: "Vsekakor. Bili smo prvi in edini, ki smo v mesto pripeljali naziv evropska prestolnica mladih in imeli podžupanjo za področje dela z mladimi. Mladi so ključno gonilo za svetlo prihodnost Maribora in potrebni so sodelovanje, sokreiranje, soodločanje in spoštovanje. Le to prinaša sadove trajnostnega upravljanja mesta po meri mladih in za mlade."

Primož Hedl, Bresternica: Ustava v 70. a členu lokalnim skupnostim v četrti alineji nalaga zagotavljanje oskrbe prebivalstva s pitno vodo in vodo za oskrbo gospodinjstev. Mestna občina Maribor polovici prebivalcev KS Bresternica - Gaj te pravice ne zagotavlja. Ali nameravate pri vodenju občine spoštovati ustavo in kdaj boste ustavno pravico do pitne vode zagotovili tudi prebivalcem KS Bresternica - Gaj?

Arsenovič: "Da. Pitno vodo bomo zagotovili v najkrajšem mogočem času - upoštevajoč tehnične, organizacijske in finančne zmožnosti. Kot predsedniku vzhodne kohezijske regije je zagotovitev pitne vode vsem moja ključna prioriteta. Na mojo pobudo smo skupaj z ostalimi občinami pristopili k projektu in zagotovili potrebna kohezijska sredstva.

Žal je treba ugotoviti, da se je v preteklih mandatih na področju zagotovitve pitne vode vsem naredilo absolutno premalo. Ker gre za kompleksne projekte, zamujenega v roku enega mandata ni mogoče nadoknaditi."

Kangler: "Vsekakor. Nedopustno je, da prebivalci v KS Bresterica - Gaj nimajo urejenega vodovodnega omrežja. Naša prizadevanja pred volilno kampanjo so že v mestnem svetu potekala v tej smeri in se intenzivno izvajajo tudi sedaj z željo po realizaciji prve faze izgradnje vodovodnega omrežja Kozjak 1 in 2, v tem času se mora urediti dokumentacija za vodovodno omrežje Medič - Šober, da bi se investicija izvedla v letu 2024, in pripraviti dokumentacija Gaj - Kungota - Zgornji Slemen ter izvedba v letu 2025. To ne sme biti obljuba - to je obveza, h kateri smo se zavezali tudi v našem programu. Nedopustno je namreč, da je v mestni občini Maribor 847 gospodinjstev in 1638 ljudi, ki nimajo zagotovljenega vodovodnega omrežja s pitno vodo. Zagotovili bomo oskrbo s pitno vodo vsem gospodinjstvom v občini."

Metka Roksandič, predsednica Sveta za starejše pri MOM: Kako mislite poskrbeti za stanovanjski problem starejših, še posebej samskih ali za par z manjšimi pokojninami? Kako boste zagotovili tudi za to skupino starejših meščank in meščanov najemna stanovanja?

Arsenovič: "Stanovanjsko vprašanje starejših nad 65 let je treba reševati predvsem z zagotavljanjem zadostnega števila javnih najemnih oskrbovanih stanovanj. Osnovni namen oskrbovanih stanovanj je pokriti potrebe starejših, ki zaradi zadovoljivega duševnega in telesnega počutja ohranjajo samostojnost v bivalnem okolju, a hkrati zaradi starosti potrebujejo določeno obliko socialnega in zdravstvenega varstva.

V Mariboru oskrbovana najemna stanovanja zagotavljajo Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (JMSS Maribor) in dom za starejše Dom pod gorco, ki sta v pretežni lasti MOM, ter Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NS PIZ) in Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS), ki sta v državni lasti.

Na Teznem v Panonski ulici 47 in 49 je skupaj 36 oskrbovanih najemnih stanovanj v lasti JMSS Maribor in NS PIZ. Objekt oskrbovanih stanovanj Dom pod gorco zajema 30 oskrbovanih najemnih stanovanj.

NS PIZ je v letu 2022 zgradil in oddal 36 oskrbovanih stanovanj na Studencih ob Domu pod gorco. V zaključku izgradnje je 60 oskrbovanih stanovanj na Studencih pod Pekrsko gorco, investitor je SSRS. Ob tem SSRS v soseski Novo Pobrežje načrtuje izgradnjo okvirno 60 oskrbovanih stanovanj. Tako sta trenutno v Mariboru 102 oskrbovani najemni stanovanji, dodatnih 60 bo pridobljenih v naslednjem letu, po letu 2025 pa nadaljnjih 60 oskrbovanih najemnih stanovanj. S tem bo v naslednjih letih vsaj delno zagotovljena tovrstna rešitev stanovanjskega vprašanja starostnikov."

Kangler: "Stanovanjska politika je ključna za razvoj mesta po meri, prijazni za vse občanke in občane. Z veliko odgovornostjo in razumevanjem zremo v pregled aktivnosti na področju stanovanjske politike našega mesta. Tako v skrbi za zagotavljanje stanovanj za mlade kakor družine in za ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Veliko aktivnosti smo že proučili v času volilne kampanje na podlagi pridobljenih informacij s terena in verjamemo, da bomo s temeljito analizo in pomočjo pristojnih institucij ugotovili dejansko stanje pri izzivih. Zagotoviti je treba primerna stanovanja za starejše, racionalno in skrbno, in upoštevati vse ukrepe, ki narekujejo obvladljivost stroškov, prostorov, dostopnost zdravstvenih in drugih storitev. Verjamem, da bomo našli prave rešitve in prisluhnili težavam, s katerimi se na področju stanovanjske politike v mestu srečujejo in spopadajo starejši."

Robert Balen

Matic Primc, Iniciativa Mestni zbor: Kandidata sta, če seštejemo leta, kar deset let vodila Maribor. Ta je v mandatih prvega pristal, v mandatu drugega pa tudi ostal na neslavni poziciji najmanj razvite mestne občine v Sloveniji po lestvici razvitosti občin, ki jo vsako leto pripravlja ministrstvo za finance. Kaj vama daje samozavest, da sta še naprej primerna za opravljanje funkcije župana?

Arsenovič: "Ne samo, da sem skupaj z ekipo zaustavili prosti pad Maribora, ampak smo praktično v nemogočih pogojih dosegli, da je Maribor vsak dan boljši. To se vidi na vsakem koraku. Počrpali smo vsa EU- in državna sredstva, ki so nam bila na voljo. Ko drugi mislijo, da so zlati časi Maribora mimo, imam jaz eno vizijo: dokazal bom, da njegovi najboljši časi šele prihajajo. Nova finančna perspektiva, Načrt za odpornost in okrevanje, 600 milijonov občinskega proračuna v mandatu 2022-2026, 270 milijonov strateških projektov JHMB do leta 2030, 750 milijonov evrov investicij na področju znanja (UM) in medicine UKC MB ter seveda ambiciozna ekipa, ki je že dokazala, da zna in zmore. Zato bo Maribor leta 2026 še boljše mesto za življenje, delo in ustvarjanje."

Kangler: "Nadaljevati tam, kjer smo zaključili uspešno delo s črpanjem evropskih in nacionalnih sredstev za razvoj, investicije in kreiranje novih zgodb in potreb mesta. Vprašanje izkazuje nepoznavanje izzivov mesta, ki ne sloni na participatornih aktivnostih, ampak na velikih in odgovornih projektih, katerih nadgradnja in češnja na vrhu torte so participatorni projekti in aktivnosti. Vsak je imel možnost kandidirati in vsak ima možnost podpore ali kritike. Sprejemamo na znanje tudi to."

Nina Štros, Greenpeace: Katere konkretne ukrepe boste izpeljali v naslednjem mandatu, da bi zmanjšali porabo energije (električne in toplotne) v vseh stavbah, s katerimi gospodari MOM (vključujoč javna podjetja), in kakšen cilj zmanjšanja porabe si boste zastavili za vsak sektor ločeno (električna energija, toplota, transport) do konca vašega mandata?

Arsenovič: "MOM aktivno vlaga v energetsko sanacijo zgradb, izvaja zamenjave javne razsvetljave z varčnimi svetili, pripravlja projekte za diverzifikacijo energetskih virov s poudarki na sončni in vodni energiji z možnostjo proizvodnje zelenega vodika. Ta prizadevanja bomo nadaljevali."

Kangler: "Ne morem odgovoriti s točnimi podatki, saj odgovor tiči v pregledu strateških dokumentov naših podjetij, ki so odgovorna za porabo energije in so v neprestanem sodelovanju s pristojnimi službami za pravilno upravljanje in ravnanje, po meri, prijazni za okolje, uporabnike in mestno občino. Cilji za zmanjšanje so navedeni že v strateških dokumentih občine in institucij, odgovornih za to področje, treba pa jih je pregledati in novelirati. Vsekakor je naše poslanstvo, da ravnamo dogovorno, učinkovito in okolju prijazno ter finančno vzdržno."

Nina Štros: Kateri bodo ukrepi za dolgoročno zaščito najranljivejših skupin prebivalstva v MOM, ki trenutno nimajo možnosti za spremembo načina ogrevanja (priklopljeni na omrežje daljinskega ogrevanja v večstanovanjskih objektih), zaradi česar so bolj izpostavljeni naraščajočim stroškom fosilnih goriv - plina, in ali menite, da bi zamenjava energenta lahko ta tveganja zmanjšala? Če da, kateri energent imate v mislih kot alternativo.

Arsenovič: "Za vročevod bomo zagotovili trajnostne energetske vire v sodelovanju z JHMB in Energetiko Maribor z energetskim izkoriščanjem toplote reke Drave in sončne energije. V pripravi pa je tudi Občinski podroben prostorski načrt skupaj z državo za toplotno izrabo preostanka ločenih odpadkov."

Kangler: "Skupaj z državo in resornimi ministrstvi ter službami na lokalni ravni si moramo prizadevati za hitro ukrepanje in pomoč pomoči potrebnim in vzpostaviti najučinkovitejši način za vzdržno ohranjanje zdravja ljudi in odpravo največjih skrbi, ki so povezane z ogrevanjem v zimskih mesecih."

Andrej Šmid, Društvo arhitektov Maribor: Način urejanja prostora vaše ekipe smo spremljali že v prejšnjih mandatih, katere nove ukrepe za spodbujanje prostorskega razvoja pa nameravate uvesti v prihajajočem mandatu?

Arsenovič: "V prihodnje nameravamo sprejeti novo strategijo urbanega razvoja mesta in sodelovati z interdisciplinarno komisijo, ki jo želimo neodvisno sestaviti. Komisija bo služila kot posvetovalno telo pri pomembnejših prostorskih odločitvah. Strategija urbanega razvoja se bo upoštevala v novem OPN."

Kangler: "Najprej pregledati stanje in potem predlagati aktivnosti, ki so nujne, potrebne, smiselne in strokovno podkrepljene."

Alenka Debenjak, arhitektka: Kakšen bo Slomškov trg? Koliko bo zelenih in parkovnih površin, koliko bo popločenih površin in kako bo s prometom in parkirišči?

Arsenovič: "Slomškov trg bo deležen temeljite prenove. Imel bo karakter parka. Mirujočega prometa na trgu ne bo. Za namen parkiranja bomo izvedli dve parkirni hiši. Eno pod vzhodnim delom Glavnega trga, drugo pod pomožnim igriščem Ljudskega vrta ob Strossmayerjevi ulici."

Kangler: "Na podlagi projektnih zasnov bodo vsekakor na voljo javna razgrnitev in tudi predložitev predlogov ter hkrati odprta razprava za kvalitetne, kvantitetne in strokovne utemeljitve k izboljšavam. Trgi se urejajo za vse in trajnostno. Ne za mandat župana, ampak za naslednja stoletja. Vabljeni k sokreiranju."

Andrej Petelinšek
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?