Miša Pušenjak
Kaže, da toplih dnevov letos ne bo več. V zadnjih letih je zima v naših krajih sicer le malokdaj pred božičem, a mrzlo v tem času vendarle je. Glede na to, da vreme tudi v naslednjih dnevih ne bo ugodno, se mnogi sprašujejo, kako se lotiti spravila, da bo čim več poletnega dela končalo v loncih, skledah, na krožnikih. Upam, da vas je večina to že naredila - med drugim pospravila letne sorte solate. Nekoliko več vzdržijo mehkolistne sorte, a solatam je že kar naporno preživljati mrzle noči. Imajo pa zdaj še več koristnih snovi, kot so jih imele jeseni. Seveda pomaga prekrivanje z agrokopreno, a ne pretiravati z njeno debelino. Mnogi me sprašujejo, ali jo lahko preganejo trikrat, štirikrat. Svetujem, da raje ne, ker rastlinam s tem vzamete preveč svetlobe. Že tako je za nami kar nekaj mračnih, oblačnih dni, dan pa se je skrajšal in še krajši bo. Svetloba je za rastline osnovnega pomena, da potem sintetizirajo koristne sestavine tudi za nas; brez svetlobe je koristnih sestavin v listih manj.
Le redko kdo pomisli, da bi z agrokopreno prekrival dvakrat, a je tak način najbolj učinkovit. Najprej prekrijemo z agrokopreno, nato pa nad to postavimo lok in prekrijemo še enkrat. Namesto lokov lahko med rastline položite zabojčke in tako dosežete ta zračni mehur med rastlinami in kopreno. Vedno znova se pozablja, mnogi pa niti ne vedo: agrokoprena ni tista, ki greje rastline, čez dan jih segreje zrak, zato je treba ponoči preprečiti njegovo ohlajevanje in na neki način ustvariti zračni balon. Enako velja v rastlinjakih. Dodatno prekrivanje v rastlinjakih z loki - ali najprej plosko, potem z loki - lahko bistveno podaljša življenjsko dobo vrtnin pri nizkih temperaturah.
Loki so dobri še iz enega razloga. Pogosto slišim, da vrtičkarji ne prekrivajo solate (in endivije) z agrokopreno, ker poškoduje listne robove rastlin. Agrokoprena ne poškoduje ničesar.
Brstičnemu ohrovtu ne trgajte listov
Kako prenašata mraz radič in endivija
Solate ni več veliko na vrtovih, a prezimna prenese mraz in je ne prekrivamo. Če je posajena v vrste (kar je žal redko), pa bo koristilo, če zemljo med vrstami prekrijete z listjem, senom, slamo ali ovčjo volno.
Endivije in radiča je na vrtovih še veliko. Endivijo pojejte takoj za solato, saj ji dolgo v zimo ne morete podaljševati življenja, če bo še hladno. O radičih sem sicer že večkrat pisala, a zdaj, ko je situacija taka, je verjetno najbolj primerno, da ponovimo še enkrat.
Radiče delimo na prezimne in neprezimne (letne) sorte. Prezimne sorte, kot so verona, tržaški solatnik, treviški, katalonski in najnovejši solkanski, se zdaj očistijo, odstraniti je treba vse poškodovane, obolele liste. To naredite z nožem, da bodo rane čim manjše. Tudi vse zdrave večje liste lahko porežete. Ti so odlični v solati s toplim krompirjem, jajčki in ocvirki ali slanino. Nato po želji rastline ogrnete z zemljo tako, da srce gleda iz nje. Bolj pogumni ga lahko izkopljete in daste silit, če to obvladate. Prezimni radiči tudi brez vsega tega prezimijo brez težav, le lepše glavice dobimo spomladi na tak način. Krepčanje rastlin z algami ali baldrijanom pride prav tudi njim.
Od letnih sort radiča nizke temperature najslabše prenašajo sladkorni radiči, štrucarji, kot jim rečemo; pojesti jih je treba takoj za endivijo. Nekoliko bolje prenašajo mraz zelenolistne okrogle sorte tipa palla bianca, kot je na primer bianca invernale. Tem zdaj še ni sile, ne bodo pa prenesli veliko skokov temperature, menjave toplih in hladnih obdobij. Te torej pospravimo za štrucarji.
Najbolj nizke temperature prenesejo rdečelistni, glavnati letni radiči tipa palla rossa. Pa še tu so razlike. Kot ste opazili, se običajno na semenskih vrečicah ob imenu palla rossa pojavljajo številke. O njih sem že pisala, nizke pomenijo zgodnejše sorte, visoke poznejše. Slednje, torej poznejše sorte, bolje prenašajo mraz. Zdaj za te še ni nobene nevarnosti, saj prenesejo zelo veliko. Vem, da je prijetneje, če je vsak dan v skledi nekaj drugega, a preko narave ne moremo in mraz je sovražnik letnih vrtnin. Zato upoštevamo vrstni red spravila solatnic z vrta.
Korenovke: rdečo peso pospravite najprej
Med korenovkami je najbolj občutljiva rdeča pesa, to pospravite najprej. Za njo prideta na vrsto skupaj korenček in črna redkev. Upam, da vsi veste, da peteršilj in pastinak prezimita, zato ju ne pulimo; shranjujemo ju na različne načine. Zelena je nekje na sredini. Veliki gomolji ne bodo prezimili, manjše pa ogrnete s slamo, listjem, senom tako, da ven gledajo samo konice listov, skoraj vedno na tak način prezimijo. Nekaj jih lahko zamrznete in uporabljate pozimi. Rastlinjak in tudi stare, pogosto opuščene tople grede lahko odlično izkoristite za skladiščenje korenovk. Zasipnice v rastlinjakih se odlično obnesejo, na podoben način jih lahko naredimo v toplih gredah.
Rastlinjaki lahko nekaj rešijo
Tisti, ki imate rastlinjak, ste na boljšem. Vse letne sorte radiča, tiste, ki so že primerne za spravilo, ali tiste, ki še niso dozorele, lahko brez težav presadite v rastlinjak. Izkopljite jih in poskusite obdržati čim več zemlje na koreninah. Z zabojčki ali košarami jih prenesite v rastlinjak in jih tam posadite. Kar dolgo bodo ostali zdravi in pogosto jih boste, kljub temu da so letne sorte, lahko rezali do pomladi.
Seveda lahko to naredite samo, če imate v rastlinjaku dovolj prostora, če v njem ni več paradižnika in paprike. Mnogim se zdi nekaj posebnega in odličnega, če imajo paradižnik in papriko do konca leta. A s tem se izgubljajo vse koristne sestavine, ki jih pozimi vsebuje radič pa tudi druge prezimne vrtnine. Plodovke v tako kratkem dnevu, brez sonca, v mrzlem in temnem, ne zagotavljajo več ničesar zdravega. Odločitev je vaša, le svetujem vam v razmislek. Kaj je bolje: zdrava hrana, zaradi katere se na vrtu sploh trudite, ali nekaj, kar vam sicer prinaša veselje, a nima velikega pomena za vaše zdravje. V rastlinjak lahko presadite tudi endivijo in radič.
Kapusnice so rastline hladnega dne
Res je, da kapusnice ne marajo vročega dela leta in se daleč najbolje počutijo jeseni. A prav prezimno trdne, razen izjem, niso. Še enkrat, ne pozabite, zadnjih pet let zime niso bile ta prave, take kot prejšnjih dvajset let ali več.
Tudi med kapusnicami so izjeme. Najprej pospravimo brokoli, ki najbolj trpi, skoraj enako v težavah je tudi cvetača. Pokrite kapusnice sicer prenesejo nekaj več mraza, a ne veliko. Nadzemna kolerabica prav tako več ne bo vzdržala na prostem, če se vreme v kratkem ne bo obrnilo. Tiste z rdečimi gomolji prenesejo veliko več. Podobno velja za sorte zelja, zdaj še nimajo težav. Za vse, ki boste zelje še kisali, naj omenim, da so zdaj temperature za to prenizke in je treba zeljne glave najprej ogreti. Temperatura mase pod 15 °C bo kisanje zavrla, ustavila ali pa se sploh ne bo pričelo.
Rdečelistne sorte zelja prenesejo več mraza kot tiste z zelenimi listi, a obojim še ni težko. Prav tako velja, da pozne sorte, hibridi, prenesejo več kot zgodnje.
