A.L.
Perujska prestolnica Lima namesto običajne zimske ohladitve doživlja pravo poletje. Temperature zraka dosegajo 27 stopinj Celzija, zato ljudje množično obiskujejo plaže in se kopajo v oceanu. Temperatura morja ob obali presega povprečje za skoraj pet in pol stopinj Celzija, v mestu Paita na severu države pa celo za skoraj osem stopinj.
Razlog za te nenavadne razmere tiči v valu rekordno tople vode pod gladino oceana, ki se zadnja dva meseca pomika po Tihem oceanu in zdaj dosega perujsko obalo. Ta val napoveduje razvoj fenomena El Niño, ki bi po najnovejših modelih lahko postal najmočnejši v zgodovini merjenj, poroča ameriški The Washington Post.
Abraham Levy, direktor perujskega meteorološkega svetovalnega podjetja, opisuje toploto oceana kot "nekaj povsem nepredstavljivega za normalno leto". Dodaja, da Perujci z veliko zaskrbljenostjo spremljajo razvoj situacije, čeprav hkrati izkoriščajo prijetno vreme za dejavnosti na prostem. Posledice pojava že močno vplivajo na lokalno gospodarstvo. Ribiški sektor namreč beleži ustavitev industrijskega lova na inčune, kar predstavlja eno največjih ribiških dejavnosti na svetu.
Kaj sploh je El Niño in kako vpliva na svet?
El Niño predstavlja naravni podnebni pojav. Nastane, ko se površinske vode v osrednjem in vzhodnem delu Tihega oceana segrejejo bolj kot običajno. To nato močno vpliva na vremenske vzorce po vsem svetu. V normalnih razmerah stalni vetrovi ali pasati potiskajo toplo vodo proti zahodnemu Pacifiku, blizu Avstralije in Indonezije. Med trajanjem El Niña ti vetrovi oslabijo ali spremenijo smer, zato se topla voda pomakne proti obalam Južne Amerike.
Ta premik prinaša različne in pogosto uničujoče posledice. V delih Južne Amerike povzroča obilno deževje in poplave, medtem ko v Avstraliji, Indoneziji in nekaterih delih Afrike sproža hude suše. Severna Amerika pogosto beleži milejše zime. Toplejša voda močno spremeni tudi morske ekosisteme, kar neposredno prizadene ribištvo. El Niño se običajno pojavi vsakih tri do pet let in traja od nekaj mesecev do enega leta.
Rekordne napovedi in grožnja nacionalni varnosti
Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi objavlja skrb vzbujajoče podatke. Njihovi modeli kažejo, da bi temperatura osrednjega dela ekvatorialnega Pacifika do novembra lahko narasla za celih 3,5 stopinje Celzija nad povprečje. S tem bi presegli dosedanja rekorda iz let 2015 in 1877, vplive pa bi svet čutil vse do leta 2027.
Levy medtem še opozarja, da hitro segrevanje obalnih voda, lokalno znano kot El Niño Costero, prinaša "potencial za katastrofalne padavine vzdolž perujske obale", zlasti v deževnem obdobju, ki traja od decembra do aprila.
