Mnogi danes prevprašujejo idejo trajnostnega razvoja, če ta še naprej predpostavlja gospodarsko rast in večanje bruto domačega proizvoda (BDP). Ali potrebujemo nove izraze ali nov razmislek o izrazih, ki jih uporabljamo?
Vsi moramo narediti določene spremembe. Bolj ko se bomo tega vsi zavedali, bolje bo. Spremembe evropskih držav bodo morale biti zelo velike. Stanje na področju tekoče vode, sanitarnih sistemov in varnosti hrane je v Evropi v primerjavi z drugod dobro, a zelo velike spremembe bodo potrebne, če želimo proizvajati in trošiti na bolj vzdržen in trajnosten način. Poskrbeti moramo, da bodo poledice naše potrošnje in življenjskih stilov manj občutne in škodljive za druge države. V veliki meri se bomo morali na novo naučiti, kako živeti. Bolj se bomo morali zavedati, kako naša vsakdanja ravnanja vplivajo na druge ljudi po svetu, četudi jih morda ne bomo nikoli srečali.
"Akademiki imajo svojo vlogo in tudi poročila komisije EU temeljijo na znanstvenih raziskavah. Težava je, da njihove raziskave sledijo zelo specifičnemu cilju in to je gospodarska rast ter delovna mesta – v Evropi in tujini. Naši cilji so drugačni: mi opozarjamo, da gospodarska rast in višji bruto domači proizvod ne moreta biti edino, kar nas usmerja in žene naprej."
"Želja, da se stvari naredi, ker je tako prav, danes žal ni več zadosti močna. Pred leti je še vedno prevladoval občutek, da je, če narediš stvari, ki so prav, to korak naprej, v pravo smer in ti bo to prineslo tudi politične točke. Ta logika je delovala. Sedaj smo v nedvomno bolj težkem obdobju. Civilna družba ima manj glasu in prostor se ji oži."
"Trenutni sistem ne upošteva in ne nagradi podjetij in akterjev, ki ravnajo ali želijo delovati odgovorno in dobro. Ker se vse meri le prek ustvarjenega dobička in dobičkonosnosti za investitorje, se podjetja, ki poskušajo biti odgovorna, na koncu pogostokrat kaznuje. In mnogi začno slediti logiki sistema. Če bi vlade postavile zahteve in standarde višje, bi se tistim, ki že ravnajo odgovorno, to splačalo."
