V Avstriji so se ob 17. uri zaprla volišča, na katerih je okoli 6,3 milijona volilnih upravičencev, ki so starejših od 16 let, oddalo glas na parlamentarnih volitvah. Po vzporednih izidih, ki jih je objavila javna radiotelevizija ORF takoj po zaprtju volišč, naj bi prvo mesto z rekordnim izidom prvič sploh osvojila desničarska svobodnjaška stranka FPÖ Herberta Kickla, ki je vknjižila skoraj 13 odstotkov več kot na zadnjih volitvah.
Kanclerjeva stranka šele druga
V večeru so se še številke nekoliko popravljale, vendar se vrstni red po okoli 73 odstotkov preštetih glasov ni spreminjal. Svobodnjaki naj bi dobili 29,0 odstotka glasov. Kancler Karl Nehammer je s konservativno ljudsko stranko ÖVP in 26,3 odstotka pristal šele na drugem mestu. Stranka je od leta 2019 izgubila dobrih11 odstotkov podpore. Tretji so opozicijski socialdemokrati SPÖ z 20,9 odstotka glasov, kar je za 0,3 odstotka manj kot nazadnje in najslabše doslej. Izgubo 5,6 odstotka je z osvojenimi 8,3 odstotka glasov utrpela tudi manjša vladna partnerica stranka Zelenih. Prehitel jo je liberalni Neos, ki z 9,2 odstotka beleži porast za dober odstotek. Zdi se, da štiriodstotnega parlamentarnega praga ne bodo presegli humoristi iz Stranke piva z dvema odstotkoma volivcev zanje in tudi ne komunisti KPÖ z 2,4 odstotka glasov, kar je sicer za 1,7 odstotka več kot nazadnje. Pod odstotkom zbranih glasov sta še dve manjši stranki.
Do konca dneva oziroma, ko bo upoštevali tudi še okoli milijon in pol glasov po pošti, se lahko volilni izidi še spremenijo. Toda statistično bi utegnila biti napaka projekcij le odstotek navzgor in navzdol, so poudarili pri ORF. Volilna udeležba naj bi bila blizu 78 odstotkov, pred petimi leti je bila za dobri dve odstotni točki nižja.
Zmaga FPÖ je rekordna, ker so svobodnjaki doslej leta 1999 osvojili največ - 27 odstotkov glasov. Tedaj so vstopili v vlado Wolfganga Schüssla iz Ljudske stranke. Evropska unija pa se je zgrozila in zavoljo sodelovanja svobodnjakov v tedanji vladi v Avstrijo poslala nadzornike, ki so presojali, ali si Avstrija morda zasluži sankcije EU. Do tega nato ni prišlo, saj trije evropski moderci niso mogli ugotoviti večjih kršitev vladavine prava. Do danes se je politična klima z uspehi desničarskih strank tudi drugod v EU tako spremenila, da verjetno zavoljo uspeha desničarskih populistov v Avstriji niti nihče ne bo več privzdignil obrvi.
Kako bodo razdeljeni sedeži v parlamentu?
V 183-članskem parlamentu bo po teh izidih FPÖ pripadlo 57 poslanskih mest, 26 več kot doslej. ÖVP bo zasedla 19 sedežev manj in jih bo imela 52, SPÖ pa 41, enega več. Ker so se vse rivalske stranke v predvolilnem boju izrekale, da ne bodo šle v koalicijo s populističnimi svobodnjaki oziroma je Nehammer zahteval, da FPÖ za kanclerja določi nekoga drugega, samo ne Kickla, bi morda druga in tretja stranka oblikovali vladajočo koalicijo. Za vladno večino je v avstrijskem parlamentu treba imeti 92 sedežev in sedež več naj bi jih ÖVP in SPÖ zdaj skupaj imeli. Ni pa izključeno, da bi v vlado ti dve stranki lahko povabili še tretjo stranko, Neos ali pa Zelene. Vendar tristrankarske koalicije Avstrija še ni imela. Neos naj bi v novem parlamentu imel 17 sedežev, dva več, Zeleni 16 oziroma kar deset manj. Bo pa v njem zopet koroška Slovenka Olga Voglauer.
Toda FPÖ se prav gotovo ne bo predal. V koalicijo bi lahko torej šel s poraženo Ljudsko stranko in skupaj bi imeli udobno večino 109 poslancev. Ampak odprtih vprašanj je še ogromno. Da Kicklu ne bo podelil mandata za sestavo vlade, je že pred volitvami zagotovil tudi zvezni predsednik Alexander Van der Bellen. Predsednik šele po posvetovanjih s parlamentarnimi strankami podeli mandat- In ni nujno, da ga da stranki, ki je zmagala na volitvah, če oceni, da bi druge stranke lahko oblikovale boljšo vlado.
V ÖVP so tudi po objavi prvih projekcij izidov volitev zatrdili, da s Kicklom ne bodo v vladi. "Tako je bilo včeraj in tako je danes in tudi jutri bo še vedno tako," je dejal generalni sekretar stranke Cristian Stocker. Tudi v SPÖ so razočarani nad izidi. "To je črn dan za demokracijo," je dejal generalni sekretar stranke Klaus Seltenheim. Dodal je, da je njihov cilj preprečiti modro-črno koalicijo, torej koalicijo svobodnjakov in ljudske stranke.
Svobodnjaki najbolj dosledni
Po prvih objavljenih projekcijah smo govorili s koroškim Slovencem Mirkom Messnerjem, ki je predsednik avstrijske komunistične stranke, torej KPÖ. Še je upal, da bi lahko izidi po pošti komunistom prinesli vstop v zvezni parlament, vendar je priznal: "To bo zelo težko, pa čeprav so nam glasovalci po pošti zmeraj dajali več glasov, podobno tudi Dunaj."
O uspehu svobodnjakov pa je Messner dejal, da ga ne preseneča: "Avstrijci čutijo, da se je socialno stanje v državi poslabšalo, zato so več glasov namenili svobodnjakom in nenazadnje tudi nam. Svobodnjakom je treba priznati, da so bili dosledni v svojih stališčih, pa naj gre za migrante ali pa za vojno v Ukrajini, kjer zahtevajo mirovna pogajanja. Ko so drugi prevzeli protimigrantsko retoriko, s Kicklom seveda niso mogli tekmovati. Zgodil se je tudi paradoks, da so prav svobodnjaki najbolj poudarjali nevtralnost Avstrije, ko pa je bil Kickl še nedavno proti temu. Toda medtem so do sedaj vladajoči dovolili Natu, da križari po državi povprek in počez. Naj spomnim, da so bili svobodnjaki tudi načelno proti obveznemu cepljenju v času covida 19 in tudi tu so ujeli razpoloženje velikega števila sodržavljanov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
