Zo. M.
Kmalu, 3. julija, bo leto dni, odkar sta v prometni nesreči življenje izgubila Liverpoolov nogometaš Diogo Jota in njegov brat. In medtem ko javnost na takšne dogodke hitro pozabi, to ni primer pri nekdanjem Jotinem soigralcu Andyju Robertsonu. Kapetan škotske reprezentance, ki bo na nogometnem SP zaigrala prvič po letu 1998, se je že jeseni, med bučnim proslavljanjem soigralcev ob uvrstitvi na mundial, spomnil na svojega preminulega prijatelja. Kot je dejal, sta med mundialom 2022, ko se Škotska na SP ni uvrstila, Jota pa tudi zaradi poškodbe ni bil vpoklican v portugalsko vrsto, skupaj sanjala, kako lepo bi bilo igrati v finalu.
Tokrat pa je Fifa povabila škotskega kapetana, naj pred kamerami prebere pismo Jotine vdove Rute Cardoso. "Andy Robertson med SP-jem ne bo hodil sam," so pri Fifi spomnili na navijaški slogan Liverpoola.
V pismu Robertsonu, ki ga je objavila FIFA, je Rute Cardoso, mati Jotovih treh otrok, zapisala: "Pišem ti s srcem, polnim hrepenenja, hvaležnosti in predvsem ponosa. Diogo je pogosto govoril o tebi. O prijateljstvu, ki sta ga zgradila, o bitkah, ki sta jih bojevala skupaj, o izzivih, smehu, pogovorih o nogometu ... in o sanjah. Svetovno prvenstvo je bilo eno od teh sanj - sanj, ki sta jih negovala skupaj, drug ob drugem, z enako strastjo, s katero sta stopala na igrišče. Ko sem slišala tvoje besede in izvedela, kaj si občutil tistega dne, ko se je Škotska po toliko letih čakanja uvrstila na svetovno prvenstvo, sem spoznala, da Diogo v resnici nikoli ni zapustil igrišča. Ko boš dosegel ta trenutek in si zagotovil nastop na svetovnem prvenstvu, tja ne boš odšel sam. S seboj boš nesel tudi njegove sanje. In ko boš stopil na igrišče, vem, da ne boš hodil sam - Diogo bo s teboj, v tvojih mislih, v tvojih korakih in v tvojem srcu. Zato se ti danes želim zahvaliti. Hvala, ker ga nisi pozabil. Hvala, ker ga nosiš s seboj. Hvala, ker si bolečino ob izgubi spremenil v moč in v nekaj tako lepega. Tako se s tem spopadamo tudi doma. Vsak dan. Bil bi - in je -neizmerno ponosen nate. Neguj te sanje, Andy. Uresniči jih zase in zanj."
Dvaintridesetletni Robertson, ki se bo letos poleti preselil k Tottenhamu, je bil ganjen: "Resnično neverjetno je, da si je Rute sploh vzela čas, glede na vse, kar prestaja, da mi je napisala pismo. To pa samo potrjuje, kakšna oseba je. Na srečo sem jo imel priložnost spoznati in videti, kako čudovite trenutke sta preživljala skupaj. To pismo bo ostalo z menoj zelo dolgo. Nosil ga bom v svojem srcu in vem, da bo z menoj na prvi tekmi, na drugi tekmi, na tretji tekmi in upam, da tudi po tem. Vedno je prisoten. Spomini so nekaj, o čemer se vedno pogovarjamo - včasih se ob njih smejimo, včasih jočemo. Tokrat ne bo nič drugače, še posebej ob vstopu v turnir, ki je poln čustev. Vem, da bo ves čas v mojih mislih. Ne igram samo zase. Igram za oba."
