Svetozar Gligorić, slavni jugoslovanski in pozneje srbski velemojster, bi 2. februarja dopolnil 100 let. Žal velikan svetovnega šaha okrogle obletnice ni dočakal, preminil je namreč pred desetimi let v svojem Beogradu. Gligorić je bil najboljši jugoslovanski šahist vseh časov, njegovi rekordi na teh prostorih pa so tako rekoč večni: 12-kratni državni prvak, 15-kratni olimpijec, na teh olimpijadah je osvojil neverjetnih 14 kolajn! Tudi tisto slovito zlato iz leta 1950, ko so Jugoslovani slavili v Dubrovniku, Gligorić pa je zelo uspešno šahiral na prvi šahovnici.
Že kot otrok je ostal sirota, z 18 leti je že bil pri partizanih. Po vojni je dolga leta vozil po dveh tirih: novinarskem in šahovskem. Ko je v šahu začel dosegati neverjetne uspehe in bil sredi petdesetih let priznan kot najboljši šahist zunaj Sovjetske zveze, je vendarle prevladal šah. Na kandidatskem turnirju leta 1959 (Bled-Zagreb-Beograd) je veljal za tihega favorita, a mimo sovjetske ekipne igre ni mogel in je osvojil peto mesto. Še enkrat je poskusil desetletje pozneje, ko ga je v beograjskem dvoboju premagal Mihail Talj, čeprav je priljubljeni Gliga dolgo vodil. Zmagovalec številnih mednarodnih turnirjev je bil najbolj vesel tistega v Dallasu leta 1957, ko je na bančni račun položil 2000 dolarjev ali, povedano drugače, dve jugoslovanski letni plači! V Jugoslaviji je bil zaradi svoje politične korektnosti in športnih uspehov neverjetno priljubljen, leta 1958 celo izbran za najboljšega športnika v državi. Ker sta šah in politika tista leta korakala z roko v roki, je bil Gligorić ljubljenec najpomembnejših ljudi v državi, Tito ga je naravnost oboževal.
Gligorićeva šahovska zapuščina je velikanska. Še zdaleč ne le knjižica s turnirskimi uspehi: v svojih najboljših letih je slovel kot eden najboljših teoretikov na svetu. Številne variante v kraljevi indijski obrambi, Nimcovičevi indijski obrambi, španski otvoritvi in še marsikje so poimenovane po njem. Gligorić svojega znanja ni skrival: komentiral je partije za praktično vse najpomembnejše šahovske revije, njegov teoretski kotiček v Šahovskem glasniku pa je postal legendarno čtivo in učni poligon za igralce širom sveta. Šahiral je brez kompromisov in še posebej z belimi figurami vselej na zmago, ne glede na nasprotnikovo ime. To njegovo šahovsko usmeritev najbolje spoznamo v imenitni knjigi Igram proti figuram, ki jo je Gliga prodal v večstotisoč izvodih, prevedena pa je bila v vse najpomembnejše svetovne jezike.
Levon Aronjan, eden od junakov modernega šaha, je ne dolgo tega izjavil: "Največ šaha sem se naučil od Gligorića. Njegov otvoritveni repertoar, ki ga je uporabljal pred 60, 70 leti, je še danes popolnoma pravilen: če ne veste, katero varianto izbrati, pokukajte k njemu in odgovor bo na dlani." Kako dober je bil v resnici, nam pove podatek o partijah s svetovnimi prvaki njegove dobe. Ne le, da jih je vse premagal, vsakega, od Maxa Euweja pa do Borisa Spaskega, je premagal vsaj dvakrat. Gligorić je morda še bolj blestel ob šahovnici. Veljal je za džentelmena, klicali so ga "največji gospod svetovnega šaha". Nikoli sredi sporov ali škandalov, z besedami vselej na pravem mestu je bil v dobrih odnosih praktično z vsemi šahisti sveta, tudi eden redkih, ki jih je v svoj krog spustil Bobby Fischer, ki je Gligo jemal skoraj kot očeta. Zato ne čudi, da je Gligorić na stara leta prevzel sodniško vlogo: bil je glavni sodnik na dvobojih med Anatolijem Karpovom in Garijem Kasparovom. Svetovna šahovska zveza FIDE je leta 2019 uvedla prestižno letno nagrado: Fair play pokal Svetozarja Gligorića.
Gliga je živel dolgo, dočakal je 89 let. Šahirati je nehal nekje pri osemdesetih, ko je v sebi odkril še skladatelja. Izdal je kar nekaj zgoščenk z originalno glasbo in se tudi na tem področju umestil med velikane. Pogosto je šahiral tudi v Sloveniji, v Mariboru pa je odigral nekaj simultank, ki so praviloma postale občinski praznik.
Smislov - Gligorić, kandidatski turnir, Jugoslavija 1959
Vasilij Smislov je bil še leta 1958 svetovni prvak in zato na kandidatskem turnirju leto pozneje vroči favorit.
1.d4 Sf6 2.c4 g6 3.Sc3 Lg7 4.Lg5 c5
Žrtev kmeta je seveda začasna, črni ga lahko vrne na različne načine.
5.dc5 Sa6 6.g3 Sc5 7.Lg2 d6 8.Tc1 0–0
Črni je že prevzel pobudo, po 9.Sf3 Sfe4 bo osvojil vsaj lovski par. Zato je Smislov najprej pregnal skakača s c5:
9.b4?! Se6
Znova s tempom, nerazvitost belega prihaja se vse bolj izraža. Računalnik predlaga pohlevno 10.Lf6 Lf6, kjer pa je črni že boljši. Smislov se zato ni želel posloviti od črnopoljca.
10.Ld2 a5! 11.a3 ab4 12.ab4 Sd4!
Črni belemu nagaja pri razvoju. Po 13.Sf3 Sf3 14.Lf3 Lh3! lahko beli še za dolgo časa pozabi na rokado. Razvoj skakača na rob pa črnemu ponudi nove tempo poteze:
13.Sh3 Le6!
Napad na c4.
14.Sd5 Sd5 15.cd5 Ld7
S strašno grožnjo 16…La4!
16.Tc3 Ta2!
Ni predaha! Beli ne more rokirati: 17.0-0? Lh3 18.Lh3 Se2 19.De2 Lc3 ali takoj 17…Se2 in 18…Lc3.
17.Db1 Da8
Z grožnjo 18…Ta1!
18.Tc1
Tokrat si diagram zasluži zaključni položaj. Tako masakrirati svetovnega prvaka, v 18 potezah in s črnimi figurami povrhu, je zmogel le malokdo na svetu.
18…Lf5! 0:1.
Po 19.Le4 Lh3, po 19.e4 pa 19…Lh3 20.Lh3 Sf3.
Rešitve z dne 30.1. 2023:
1. 1.Kh6!! (Edina poteza, ki dobi partijo. Črni nima pametnega odgovora: 1…Dc7 2.Df8 mat!; 1…Tc7 2.Df8 in 3.Db8, če pa premakne damo vzdolž linije c, sledi 2.Tc8 mat!) 1:0.
2. 1.Te6!! Lh4 (1…Kh4 2.Te4 Kg5 3,Kg3.) 2.Te4! (Nujno! Karkoli izbere črni, bo lovec padel.) 1:0.
3. 1.Dd7! Db5 (1…b5 2.Dd1 +-.) 2.Dd4! Db4 3.Dd3!! (Neverjeten položaj - popolnoma nujno. Po umiku dame sledi mat na b3 ali a3, po 3…b5 pa 4.Dc2 Db3 5.Db3 mat! Čudovito – beli ima vseskozi zgolj damo.) 1:0.
4. (Ed. Lasker - Moll, New York 1928)
1.f6!! (Šokantna žrtev kmeta. Ničesar ne daje 1.f4 f6! 2.g5 Kd4 in črni kralj se sprehodi do kmetov na kraljevem krilu.) 1…gf6 2.g5! fg5 3.hg5 Ke5 (3…hg5 4.h6 in kmet uide.) 4.gh6 Kf6 5.Kc2! (Črni mora premakniti kralja in sledilo bo 6.h7 in 7.h8D.) 1:0.
