Slovenska nogometna reprezentanca se je v torek po več kot desetletju vrnila v Celje, na Stadion Z'dežele, in pred polnimi tribunami ob lepem vremenu nadigrala reprezentanco Bosne in Hercegovine, ki je v knežjem mestu lahko uživala lepo podporo lastnih navijačev. Selektor Matjaž Kek je, ker je šlo za prijateljsko tekmo, priložnost ponudil marsikateremu igralcu, ki se na nacionalnem nogometnem nivoju še ni imel možnosti dovolj ali pa sploh dokazovati.
"Kot prvo, lahko čestitam vsem fantom, ki so bili prvič na zboru, ker so se vsi pokazali kot dodatna rešitev selektorju, in mislim, da bodo vpoklicani tudi v prihodnje. Ne nazadnje je bil ta ciklus priložnost za razširitev kadra. Tudi fantje sami so hitro spoznali način dela in principe, ki jih selektor zahteva. Konec koncev se je to pokazalo tudi z dvema zmagama," so bile prve besede Žana Karničnika, ki je bil eden izkušenejših nogometašev na zadnjem reprezentančnem zboru.
Prvi polčas je, kljub emocionalnim navijačem na tribunah in motivaciji, ki jo prinašajo tekme proti reprezentancam iz nekdanje skupne države, postregel z bore malo pestre nogometne igre, k čemur naj bi po mnenju člana Celja botrovale predvsem visoke temperature. Se je pa zato igra nekoliko razživela v drugem delu. "Ni bilo pretiranih duelov, saj je bilo v prvem polčasu zelo vroče in je morda vreme vse skupaj tudi nekoliko uspavalo. Verjamem, da smo si oboji želeli zmage, toda na koncu smo bili mi tisti, ki so bili mogoče pametnejši, oziroma slovenska reprezentanca deluje tako, da je treba pretrpeti določene trenutke, ker smo hkrati v vsakem momentu sposobni zabiti gol."
"Smo morali kar iskati motivacijo, da po zaključenem prvenstvu prideš še na reprezentanco, kajti te prijateljske tekme vendarle niso imele toliko tekmovalnega naboja. Vsekakor je pomembno, da se v takšnih tekmah tudi zmaga, da je vzdušje v ekipi odlično, in to je pot, ki nas bo pripeljala do kvalifikacij za SP, kjer pa bomo morali iti stopničko višje, saj prihajajo tudi boljše reprezentance," pa se je proti jeseni in novim reprezentančnim izzivom že usmeril bočni branilec Celja.
To mu veliko pomeni
Eden slovenskih junakov je bil tudi Andres Vombergar, ki je v 89. minuti po uspešno izvedeni enajstmetrovki prišel do prvenca v dresu s Triglavom na prsih. "Veliko se dogaja, predvsem ponos. Marsikaj sem pretrpel za ta trenutek. Zahvalil bi se vsem navijačem, ki so prišli v Celje in pripravili lepo vzdušje," so bili vtisi nogometaša, sicer rojenega v Buenos Airesu, potem ko je prišel do prvega reprezentančnega zadetka.
Pod tega bi se lahko podpisal že nekaj minut prej, a ga zapravljena priložnost ni niti najmanj odvrnila od izvajanja enajstmetrovke, kjer je odgovornost prevzel kar sam. "Ni bilo dogovorjeno.Takoj sem pograbil žogo. Soigralci so mi dovolili. Jaka je pristopil do mene in me vprašal, ali sem pripravljen, tako da se tudi njemu zahvaljujem za zaupanje."
"V Argentini ni gostujočih navijačev, zato je bilo nekaj posebnega, da so prišli tako bosanski kot tudi slovenski navijači in skupaj napravili lepo vzdušje," se je z besedami Vombergar dotaknil še kulise na tribunah, ki pa ga je ob proslavljanju zadetka, ko je poljubil grb, le gostujoča, seveda, pozdravila z glasnimi žvižgi. Navijači reprezentance BiH so še kako čustven trenutek za slovenskega napadalca očitno dojeli kot provokacijo, vendar se nekdanji član Olimpije na to ne ozira pretirano. "Slovenija mi pomeni veliko, zato sem to tudi storil." Vombergar upa, da si je s tem zadetkom, ki je poleg tistega za Olimpijo v Ljudskem vrtu zanj najpomembnejši na slovenskih tleh, kupil še nekaj dodatnih simpatij selektorja, ki bi ga lahko na reprezentančni seznam uvrstile tudi jeseni, ko bodo na sporedu kvalifikacije za SP.
Slišal le slovenski napev
Tekma v Celju je bila nekaj posebnega za vezista Marka Zabukovnika, ki je v reprezentančnem dresu na svojem tretjem nastopu prvič odigral vseh devetdeset minut. "Bil sem pripravljen na to, saj se je na treningih po tekmi z Luksemburgom uigraval sistem za to tekmo, tako da sem po tihem pričakoval, da bom začel tekmo. Bilo je sicer malo treme, priznam, ampak ko padeš v tekmo in narediš par dobrih podaj, s tem pridobiš samozavest in je vse lažje."
"Veliko fantov je bilo tokrat v reprezentanci iz Celja in posledično smo največ časa preživeli skupaj. Vendar pa so nas tudi ostali fantje zelo lepo sprejeli ter nam pomagali, da smo se čim hitreje vklopili. Pokazali so nam, kakšen je občutek, kako stvari potekajo v reprezentanci, zato bi se jim še enkrat zahvalil za topel sprejem," svojo drugo reprezentančno akcijo v karieri komentira 24-letnik.
Tako polnega celjskega stadiona na klubskih tekmah ni vajen. Čeprav se je zdelo, da na tribunah prevladujejo gostujoči navijači, pa za člana Celja to ni predstavljalo ovire. "Iskreno, ko sem na igrišču, sam ravno ne zaznavam veliko okolice. Edino, kar sem slišal, je bil napev: 'Kdor ne skače, ni Sloven'c.'"
