Urška Polanc
Če ob začetku novega šolskega leta za otroke in starše zaradi koronavirusa veljajo številne novosti, pa v Radljah vendarle ostaja enaka njihova pot v šolo. Tudi letos lahko na poti v šolo srečajo 94-letnega Viktorja Tjukajeva, ki ob prehodih za pešce skrbi za varnost šolarjev v prometu. Po navadi je njegovo mesto le nekaj korakov od doma, pri prehodu pri radeljski pekarni, kjer je dolga leta delal. Od petdesetega leta prejšnjega stoletja je najprej kot član narodne obrambe, nato civilne zaščite, nazadnje kot gasilec skupaj s policisti skrbel, da so prvih štirinajst dni septembra otroci varno prispeli v šolo in domov. Letos je svojo nalogo predal mlajšemu kolegu, saj mora pri teh letih, tudi po nedavno preboleti pljučnici, bolj paziti na svoje zdravje. Kljub temu ima te dni "prometno" obleko vsako jutro pri roki, vsak dan gre malo prekontrolirat in preverit, kaj se dogaja na cesti. "Letos sem bolj nadzornik, naj imajo še drugi malo veselja, sam sem v teh letih že dosti naredil," nam je povedal vedno nasmejani Radeljčan, domačinom poznan kot Fika, strasten gasilec, najstarejši član Prostovoljnega gasilskega društva Radlje, a ne najstarejši občan. "Imamo še starejšega občana, ki je letnik '23, jaz sem '26. Za svoja leta sem kar zdrav, samo to je pomembno."
"Letos sem bolj nadzornik, naj imajo še drugi malo veselja, sam sem v teh letih že dosti naredil"
Včasih manj prometa
"Včasih ni bilo toliko prometa, danes je zelo nevarno. Otroci so glede tega, kako se morajo kot soudeleženci prometa obnašati, dobro podučeni, veliko jih naučijo že v šoli. Bolj nevarni so nekoliko starejši otroci, ki bi kar planili na cesto. Včasih moraš tudi malo opozoriti mamice, ki pustijo, da otroci na pločniku hodijo na zunanji strani," je povedal in opozoril, da otroci, če jim na cesto pade žoga, radi kar skočijo za njo. Vedno znova jih opozarja, četudi so nanj jezni, saj se zaveda, da je to njegova naloga. "Lani sem bil tam vsako jutro od pol osmih, približno uro in pol, prvi teden še popoldne, užival sem, prišel malo med ljudi, videl, kaj se dogaja," je povedal. Letos ga je na cesti nadomestil mlajši kolega, prav tako gasilec veteran Maks Brezovnik iz Dobrave, ki mu te dni večkrat dela družbo.
Sam skrbi za vse
Še danes se skoraj vsak dan sprehodi do približno 500 metrov oddaljenega gasilskega doma, obišče gasilce, na katere je zelo navezan. Do lanskega leta je še sodeloval z njimi, hodil na tekmovanja, kjer je tekmoval s tudi 20 let mlajšimi, zdaj jih le opazuje, včasih z njimi deli svoje izkušnje. S ponosom nam je pokazal fotografijo, na kateri skupaj z vnukom, ki je prav tako gasilec, pleza na radeljski gasilski stolp. "Zdaj imamo v Radljah čudovit gasilski dom in kar sedem gasilskih avtov, včasih smo imeli le enega in skoraj nič opreme. Včasih smo morali bolj improvizirati, pri poplavah smo si pomagali tudi z vedri," je povedal Tjukajev, ki ugotavlja, da imajo dandanes gasilci zaradi vseh neurij več dela. "Včasih je bila toča enkrat na leto, ne tako kot danes, res pa je, da vsega tudi nismo takoj izvedeli. Danes je vse takoj po radiu, televiziji," je povedal.
Že 30 let Tjukajev živi sam: "Preživel sem že pljučni infarkt, razlit slepič, še danes sem tu. Sam kuham, vse delam sam, dokler bom še lahko." Še nedavno se je vsako jutro in vsak večer po kraju vozil s kolesom, zdaj pa mu otroci tega več ne pustijo, saj se bojijo, da bi se poškodoval.
