Vsak dan novi plačni apetiti v javnem sektorju. Mar vlada sporoča: Zahtevajte in boste postreženi? 

Darja Kocbek Darja Kocbek
14.01.2023 05:05
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Kdo bo zaprl Pandorino skrinjico dviga plač v javnem sektorju? 
Robert Balen

Vse več sindikatov, ki zastopajo zaposlene v javnem sektorju, od predsednika vlade in resornih ministrov pričakuje takojšnje vabilo na delovni sestanek o uskladitvi plač. Če jim ne bodo prisluhnili, bodo zaostrili sindikalne aktivnosti in se začeli pripravljati na stavko.

Dvigujejo se zdravstvena nega, Glosa, policijski sindikat, gasilci ...

S Sindikata delavcev v zdravstveni negi so sporočili, da so glede na novo določeno višino minimalne plače številna delovna mesta v zdravstveni negi s peto stopnjo izobrazbe pod višino ali v višini minimalne plače, medtem ko je pri bolničarjih - negovalcih položaj še skrajnejši. "Vztrajamo na stališču in zahtevi, da je delo zaposlenih v zdravstveni negi - ki je odgovorno, tako kazensko kot strokovno - vredno in mora biti plačano več, kot je višina minimalne plače," so poudarili. Prihodnji četrtek bodo na redni seji republiškega odbora odločali o stopnjevanju sindikalnih aktivnosti.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) in Glosa - Sindikat kulture in narave Slovenije sta zaradi zaostajanja plač zaposlenih v kulturnem sektorju in posledično vse večjega pomanjkanja kadra v javnih kulturnih zavodih k takojšnjemu dialogu pozvala ministrstvo za kulturo. "Tudi zaposleni v kulturi se lahko poslužujemo skrajnih sindikalnih ukrepov (denimo stavke)," so navedli v sporočilu za javnost.

Ker je s kršitvijo dogovora porušila razmerja, ki bi šele morala biti predmet pogajanj, v Policijskem sindikatu Slovenije od vlade zahtevajo, da takoj pristopi k dvigu osnovnih plač vseh zaposlenih v policiji in ministrstvu za notranje zadeve za najmanj štiri plačne razrede iz naslova povzročenih nesorazmerij. Zaradi neustreznega vrednotenja delovnih mest za pooblaščene uradne osebe s posebnimi pooblastili zahtevajo še dodaten dvig plač za najmanj 2-3 plačne razrede, za zaposlene v plačni skupini J, ki ne dosegajo minimalne plače, pa izplačilo nominalnega dodatka.

V Sindikatu poklicnega gasilstva zahtevajo, da se poklicnim gasilcem plače dvignejo za osem plačnih razredov. Če do 27. januarja ne bodo sklenili dogovora z vlado, bodo uporabili vse sindikalne aktivnosti, ki jim bodo na razpolago.

Plače v javnem sektorju

Ekonomisti: Razgradnja enotnega sistema

"Naj spomnim, da v času priprave zadnje plačne reforme javnega sektorja (2003-2008) pet (!) let ni bilo niti enega parcialnega zvišanja plač. Letno usklajevanje z rastjo BDP je bilo polovično, druga polovica pa je bila namenjena reformi. Beseda, na katero pri tem pomisli, je 'modrost'," je po dogovorih vlade s sindikati javnega sektorja o dvigih plač na družbenem omrežju Twitter napisal nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant.

Dr. Matej Lahovnik, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanji minister za gospodarstvo, ugotavlja, da posegi v plače v javnem sektorju pomenijo razgraditev obstoječega enotnega sistema plač. "Največjo težavo vidim v tem, da je vlada, s tem ko je nekaterih interesnim skupinam močno dvignila plače, zbudila apetite tudi drugim, saj sporoča, da je proračunska blagajna odprta, samo zahtevati je treba in boste postreženi," je povedal.  

Ob tem je po Lahovnikovih besedah v letu 2023 predviden rekorden 5,5-odstotni proračunski primanjkljaj. Zaradi vseh dvigov plač lahko pričakujemo še dodatno zvišanje, treba pa je tudi vedeti, da se država zaradi vse višjih obrestnih mer vse dražje zadolžuje. "V letu 2022 smo imeli brez upoštevanja kriznih izdatkov le 60 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja, v letu 2023 pa bo primanjkljaj brez upoštevanja kriznih izdatkov okrog 1,5 milijarde evrov. Vsakomur bi moralo biti jasno, da gre za občutno poslabšanje javnofinančne slike. Minister za finance očitno ne zmore krotiti proračunskih apetitov svojih kolegov v vladi in se zdi, kot da je povsem izpustil vajeti iz rok," opozarja Lahovnik.

Sistem potrebuje večjo prožnost

Dr. Anže Burger, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ocenjuje, da se je enotni plačni sistem krhal že več let, najbolj intenzivno pa ravno z napovedjo posebnega stebra za zdravnike in ad hoc dodatka za sodnike. "Sistem plač v javnem sektorju je sicer koristen v smislu omejevanja presežne rasti plač, vendar potrebuje v sedanjih razmerah na trgu dela večjo prožnost," razlaga. Rast plač bi po Burgerjevih besedah morala biti omejena z agregatno rastjo plač v gospodarstvu, vendar bi sistem moral dovoljevati na kritičnih segmentih deficitarnih poklicev tudi bolj stimulativne plače, ki bi ohranile zaposlene, recimo medicinsko osebje, ali privabile nove zaposlene, recimo vojake. Masa za plače po sektorjih bi morala biti določena s proračuni, znotraj teh omejitev pa bi morala biti dovoljena večja prožnost in s tem tudi odgovornost posameznih ministrov ali predstojnikov enot glede določanja plač zaposlenih.

Robert Balen

Zviševanje plač po eni strani nevtralizira izgubo realnega dohodka zaradi desetodstotne inflacije, po drugi strani pa z makroekonomskega vidika ohranja preveč ekspanzivno fiskalno politiko, nevtralizira delovanje denarne politike in vzdržuje inflacijo na previsoki ravni. "Usklajevanja plač v javnem sektorju je smiselno izvajati kontraciklično, torej da so dvigi v recesiji, medtem ko v konjunkturi te ostanejo zamrznjene in s tem fiskalno nevtralne," meni Burger. Medtem ko dr. Mejra Festić, profesorica na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor, pravi, da so gonilo gospodarskega razvoja in rasti nove tehnologije, višja dodana vrednost in produktivnost. "Osnova za vzdržno rast plač je rast produktivnosti, ki omogoči rast realnih plač. Menjalni sektor je bolj produktiven od nemenjalnega, ker je izpostavljen večji konkurenčnosti in tako tudi dopušča višjo vzdržno rast plač. Ker pa je trg dela administrativno organiziran, plače nemenjalnega sektorja dohitevajo plače menjalnega sektorja. Razlika v produktivnosti oziroma zaostanku produktivnosti nemenjalnega sektorja se odrazi kot inflacijski diferencial," opozarja.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?