
"Več napora in sredstev moramo vložiti v zagotavljanje varnosti in kakovosti naših življenj. Sodoben način življenja in trajnostni razvoj brez inženirjev nista več mogoča," je na Slovenskem inženirskem dnevu, ki je potekal v petek, na svetovni dan inženirjev, opozoril predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec. Spletne konference se je udeležilo skoraj 2000 pooblaščenih inženirk in inženirjev. Strokovnjaki s področja gradbeništva, elektroinštalacij, strojništva, geodezije, rudarstva in geotehnologije, tehnoloških strok, požarne varnosti in prometnega inženirstva so izmenjali svoje izkušnje ter pričakovanja za razvoj rešitev na lastnih področjih delovanja. Namen letošnjega Slovenskega inženirskega dneva je bil izpostaviti dosežke inženirjev pri prenovi stavb in infrastrukture ter izboljšati zavedanje javnosti, kako pomembno je sodelovanje inženirjev pri tem. Glede na zaveze k obvladovanju podnebnih sprememb in varovanja okolja na splošno je vzpodbujanje prenov stavb in infrastrukture neobhodno potrebno, so poudarili strokovnjaki. Ogljični odtis in vpliv na okolje sta namreč pri prenovah praviloma manjša kot pri novogradnjah. Predpogoj za to je, da so te izvedene premišljeno in celostno, z vključitvijo različnih inženirskih znanj in rešitev.
Raba električne energije bo še naraščala
Dolgoročno bo raba električne energije naraščala, je prepričan dr. Boris Žitnik iz Elektroinštituta Milan Vidmar, "in sicer precej hitreje od porabe celotne končne energije." Glede na scenarij se bo raba do leta 2054 povečala med 54 do 78 odstotki, je napovedal Vidmar in dodal, da Slovenija v zadnjih letih uvaža do 20 odstotkov električne energije, največ v Italijo in Avstrijo. Vidmar je prepričan, da sta zelena transformacija in prehod v ogljično nevtralnost bistevno spremenila zahteve glede proizvodnje električne energije, kar vpliva tudi na prenos in distribucijo elektrike. "To pomeni do sedaj največjo in popolno preobrazbo energetike in elektroenergetskega sistema," je dejal Vidmar, ki je mnenja, da je treba v zeleni prehod vključiti celotno družbo.
Podvojiti energetsko prenovo stavb
Programski okvir je tudi letos obogatil govorec iz tujine. Dr. Paolo Negro iz Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije je predstavil projekt Evropske komisije z naslovom Novi evropski Bauhaus, ki naj bi omogočil uresničitev Zelenega dogovora v našem življenjskem okolju. Cilj je v naslednjih desetih letih podvojiti energetsko prenovo stavb, je pojasnil Negro. Do leta 2030 bi lahko tako v EU obnovili 35 milijonov stavb in ustvarili dodatnih 160.000 zelenih delovnih mest v gradbenem sektorju. Med govorci je bila tudi Marta Skubic z Ministrstva za okolje in prostor, ki je predstavila še svežo Resolucijo o potresni odpornosti stavb. Opozorila je, da imamo v Sloveniji relativno star stavbeni fond. S potresnega vidika so po njenih besedah najbolj problematični objekti, ki so bili zgrajeni do leta 1964. "V prihodnjih letih bo treba povečati delež stavb, za katere bodo narejene tudi računske ocene potresne odpornosti in bodo tako pripravljene na celostno izvedbo," je dejala Skubica in poudarila, da je to tudi cilj resolucije, ki je v javni obravnavi vse do 31. marca. Predstavnica Eko sklada Maja Čadež pa je predstavila njihove spodbude za celostno prenovo stavb. Povedala je, da je bilo v enajstih letih dodeljenih 446 milijonov evrov nepovratnih sredstev za okoli 140.000 naložb v učinkovito rabo energije ter približno za enak znesek kreditov za 10 odstotkov teh naložb. Trenutno je po besedah Čadeževe odprtih 18 javnih pozivov. "Lani smo na skladu prejeli več kot 33 tisoč vlog, letos jih pričakujemo še več," je napovedala Čadeževa.