SLOVENIJA

Referendum o zakonu o vladi: Vlada trdi, da novih stroškov ne bo

Matej Grošelj Matej Grošelj
24.11.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Od rezultata referenduma bo odvisno, ali se bo vlada Roberta Goloba razširila ali pa bo ostala v isti zasedbi. 
Robert Balen

Slovenija bo v nedeljo na referendumskem dnevu prvič v zgodovini odločala o (ne)uveljavitvi novele zakona o vladi, ki jo je ob koncu junija s podporo 53 poslancev potrdil državni zbor. To je tipičen tehnični zakon, ki vladni koaliciji na začetku mandata omogoča, da se organizira na način, po katerem bo učinkovito izvajala prioritete v skladu s koalicijsko pogodbo. Blokada zakona o vladi s strani SDS koaliciji pod vodstvom premierja Roberta Goloba že več mesecev ne dovoljuje izvedbe sistematizacije vlade, kar v taboru zmagovalcev aprilskih parlamentarnih volitev razumejo kot zavlačevanje in nagajanje opozicije. V koaliciji menijo, da so jim volivci že spomladi podelili nedvoumen mandat za reorganizacijo ministrstev, ki po oceni vlade s spremembami zakona zasledujejo ključne cilje na področjih stanovanjske problematike mladih, dolgotrajne oskrbe, digitalne preobrazbe, zelenega prehoda ter vlaganja v znanost in razvoj.

V SDS niso povsem enotni

Poslanci novega sklica državnega zbora so že sredi maja, ko je tekoče posle še opravljala vlada Janeza Janše, opravili razpravo o spremembah zakona o vladi, vendar do glasovanja ni prišlo, ker je SDS vložila predlog za posvetovalni referendum. Ko ga je državni zbor čez mesec dni zavrnil, so poslanci zakon potrdili, nato pa je največja opozicijska stranka zbrala dovolj podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Zakon podpirajo vse tri koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica, v opoziciji pa so razdeljeni. Medtem ko v NSi pravijo, da ima vsaka vlada pravico, da se organizira po svojih načrtih, v parlamentarni areni zakonu nasprotujejo le v SDS, a še to ne vsi poslanci. Predsedniški kandidat Anže Logar je med kampanjo izpostavil, da bo zakon o vladi na referendumu podprl, saj da gre za odločitev predsednika vlade, ki nosi tudi politično odgovornost za prenovo resorjev.

V primeru uveljavitve zakona o vladi bo Golobova koalicija vzpostavila tri dodatna ministrstva - eno za solidarno prihodnost, drugo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter tretje za okolje, podnebje in energijo. Golob pravi, da bodo to razvojno naravnana ministrstva, nekaterim drugim ministrstvom pa se obetajo preimenovanja in spremembe pristojnosti. Vladni službi za digitalno preobrazbo ter razvoj in kohezijo bi postali samostojni ministrstvi, brez resorja pa bi ostal vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije bi prevzel sedanji šolski minister Igor Papič, njegov dosedanji državni sekretar Darjo Felda pa bi postal minister za vzgojo in izobraževanje. Na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bi se preselil sedanji minister za infrastrukturo Bojan Kumer, njegov položaj pa bi zasedla sedanja državna sekretarka Alenka Bratušek. Največ neznank je v povezavi z vodenjem ministrstva za solidarno prihodnost, za katero je bil sprva predviden dosedanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, vendar je zelo verjetno, da bo Levica predlagala novega kandidata za novoustanovljeno ministrstvo.

SDS je kot glavni argument pri nasprotovanju zakonu o vladi izpostavila, da bi se s povečanjem števila ministrstev povišali tudi proračunski stroški delovanja vlade z ustanavljanjem novih ministrstev in zaposlitvami. V Janševi stranki prav tako trdijo, da Golobova vlada zaradi dodatnih ministrstev ne bi bila nič bolj operativna, poleg tega bi bila Slovenija znotraj Evropske unije glede na število prebivalcev v vrhu glede na število ministrstev, kar po oceni stranke pomeni razbohotenje birokratskega aparata. SDS mora za padec novele zakona na volišča pripeljati več kot 339.000 volivcev, ki bi glasovali proti, hkrati pa bi morali nasprotniki novele zakona zbrati več glasov kot zagovorniki.

Brez dodatnega zaposlovanja

V Golobovi vladi pravijo, da spremenjene družbene razmere in potrebe gospodarstva zahtevajo drugačno organiziranost in odzivnost ministrstev kot doslej. Ob tem poudarjajo, da število ministrstev ni pogojeno z velikostjo države ali številom prebivalcev, saj po oceni vlade manj ministrstev ne pomeni avtomatično boljše operativnosti, saj so ta po obsegu večja. Vlada zagovarja, da so vitkejša ministrstva lahko bolj operativna. Pomisleke nasprotnikov zakona, da reorganizacija vlade pomeni dodatno zaposlovanje, v Golobovi ekipi zavračajo. "Novi zakon ne ustvarja novih delovnih področjih, saj pomeni zgolj njihovo reorganizacijo. Delovna področja že obstajajo, le organizirana bodo drugače in z drugačnimi poudarki. Dodatnega zaposlovanja kadrov ni v načrtu, saj bodo zaposleni v nova ministrstva prerazporejeni iz trenutno obstoječih ministrstev," so zapisali.

Vlada prav tako zatrjuje, da novela zakona nima finančnih posledic za proračun, saj bodo nova ministrstva delovala znotraj obstoječih ekonomskih okvirov. Ob tem menijo, da organiziranje dela vlade ni širše družbeno vprašanje, pri čemer so spomnili, da si je vsaka vlada doslej sama postavila organizacijo ministrstev glede na zastavljene politike in cilje. Če bo zakon na referendumu uveljavljen, bodo v državnem zboru sledila zaslišanja in zaprisege novih ministrov. V primeru padca zakona bo Golobova vlada delovala na enak način kot doslej, torej s 14 ministrstvi in tremi vladnimi službami, pri čemer bi se po šestih mesecih vladanja zaradi negativnega rezultata na referendumu zmanjšala politična legitimnost koalicije.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?