Nova ureditev gradbenega zakona razdvaja: "Arhitektu bo ostal le še izbor dekoracije"

Arhitekti se bojijo za svojo usodo. Osnutek novega gradbenega zakona (GZ) glede vodje projekta namreč po mnenju Zbornice za arhitekturo in prostor (ZAPS) predstavlja velik poraz za arhitekturno stroko. Menijo, da ukinja zahteve za strokovno kompetentnost vodij projektov, kar pomeni, da bo vodja projekta za katerikoli objekt lahko predstavnik katerekoli stroke. Nesprejemljivo je, opozarjajo, da bi po novem gradbeno dovoljenje za šolo lahko pridobil inženir požarne varnosti, za stanovanjsko naselje geodet, za dom starejših pa elektroinženir.

"Vsi našteti bodo lahko projekt pripeljali do gradbenega dovoljenja sami, brez sodelovanja ostalih strok. Ko bo arhitekt povabljen k načrtovanju vrtca, šole, stanovanjske hiše, bodo ključne odločitve glede njegove zasnove že sprejete in tudi potrjene z gradbenim dovoljenjem. Arhitektu bo ostal le še izbor dekoracije," je kritičen Tomaž Krištof, predsednik ZAPS, ki opozarja, da je doslej veljalo načelo prevladujoče stroke, po katerem projekt vodi tisti strokovnjak, katerega stroka prevladuje pri načrtovanju objekta. "Za vrtce, stanovanjske, javne in podobne stavbe je to arhitekt, za viadukte, predore, avtoceste je to gradbeni inženir. To načelo je po našem mnenju zelo primerno, saj ne izpostavlja nobene stroke, a vendarle pove, da ni vseeno, kdo vodi projekt," meni Krištof.

"Ni vsak strokovnjak tudi dober vodja"

Pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS) pa trditve arhitektov, da bo povzročena škoda arhitekturni stroki, označujejo kot iz trte izvite, saj je, kot pravijo, tudi če je vodja projekta pooblaščeni inženir, v izdelavo projektne dokumentacije vključen tudi pooblaščeni arhitekt, ki izdela enega od načrtov projektne dokumentacije. "Načrta arhitekture namreč ne more in ne sme izdelati nihče drug kot pooblaščeni arhitekt," poudarjajo pri IZS. Po njihovih besedah mora biti vodja projekta dober vodja, ki dovolj dobro pozna stroko in ima ustrezne reference, za kar mora imeti ne zgolj specialistična znanja, ampak tudi in predvsem dobre vodstvene sposobnosti. "Ni vsak strokovnjak avtomatično tudi dober vodja," so prepričani inženirji, ki menijo, da bi morale biti pri projektiranju vsake stavbe za to, da bo ta varna in zanesljiva za uporabo, vključene vse stroke in ne samo ena. "Odvisno od vrste stavbe je vloga enih oziroma drugih strok večja, zato ni primerno posploševati in vnaprej predpisovati, katera stroka to je," še navajajo pri IZS.

Opozarjajo, da v resnici ne gre za novo ureditev GZ, ampak za ohranitev dosedanje in prejšnje, po kateri pooblaščeni inženirji lahko nastopajo kot vodje projekta za stavbe in za investitorje pridobivajo tudi gradbena in uporabna dovoljenja, ki jih izdajajo tako upravne enote kot ministrstvo, pristojno za graditev. "Ne razumemo, zakaj je to naenkrat postalo sporno, saj imajo pooblaščeni inženirji znanja in kompetence, da to nalogo opravljajo," pravijo v IZS. Še več: inženirji so prepričani, da so rešitve v osnutku novega GZ predvsem v korist arhitektov, še posebej s pridobitvijo vodenja projektiranja, za kar po mnenju IZS arhitekti sploh nimajo ustreznih kompetenc.

Zakon naj ostane takšen, kot je

Vendar arhitekti zadevo vidijo drugače. Po njihovem mnenju je predlog zakona glede vodje projekta v celoti usklajen z željami IZS in je v popolnem nasprotju z željami ZAPS. "To je jasno tudi iz komentarjev, ki jih obe zbornici objavljata na svojih spletnih straneh: IZS navaja, da glede tega osnutek zakona v bistvenem delu sledi njihovemu predlogu, medtem ko ZAPS prav zaradi tega določila zavrača celoten zakon," poudari Tomaž Krištof. Meni, "da bi ministrstvo naredilo najbolje, če bi zakon glede vodje projekta pustilo takšen, kot je, saj prevelikih preglavic ne povzroča nikomur, rešitev pa bi se prestavila na čas, ko jo bodo stroke sposobne najti same". Krištof je prepričan, da bi takšna rešitev pomirila sedanjo vročo razpravo, vsi vpleteni pa bi se lahko vrnili k temu, kar je, tako Krištof, njihova osnovna naloga - kvalitetno načrtovanje in gradnja zgradb. S tem, da je nesmiselno nadaljevati z usklajevanjem, pa se strinjajo tudi pri IZS.

Da sta se IZS in ZAPS znašli na dveh različnih bregovih, se dobro zavedajo tudi pri ministrstvu za okolje in prostor (MOP), kjer preučujejo, ali je (še) mogoč kompromis, ki bi zadovoljil tako arhitekturno kot inženirsko stroko: "Z zakonskimi rešitvami ne želimo posegati v medsebojna pogodbena razmerja projektnih skupin, želimo pa, da projektanta v upravnih postopkih izdaje gradbenega in uporabnega dovoljenja zastopa ena pooblaščena oseba, ki mora biti ustrezno strokovna in licencirana."

Na ministrstvu opozarjajo, da dopolnjen osnutek, ki je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja, pričakujejo pa, da bi ga lahko vlada obravnavala marca, pri projektiranju in pri nadzoru nič več ne poskuša razmejevati pristojnosti pri vodenju projektiranja med arhitekti, krajinskimi arhitekti, gradbenim inženirji in drugimi inženirji, ampak se sklicuje na zakon, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, kamor ta vsebina sodi. "Ta jasno določa, da so naloge pooblaščenega arhitekta arhitekturno projektiranje objektov, zlasti stavb in odprtega prostora, medtem ko pooblaščeni inženir skrbi za gradbeno-tehnično projektiranje objektov," še pojasnijo na ministrstvu.