Vlada bo jutri odločala o mini reformi na področju zelenih politik. Tako so na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo poimenovali predlog zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in predlog zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. V prvem zakonu predlagajo pogoje in ukrepe za dograditev polnilnic za električne avtomobile ter oskrbovalnic za vodik. V drugem predlogu pa je predvidena poenostavitev postopkov pri pridobivanju dovoljenj za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn ter odpravo prepovedi za postavljanje teh elektrarn na določenih zemljiščih in območjih. Sprejem obeh predlogov zakonov je predviden po rednem postopku.
Hitro in zelo hitro - predvsem ob avtocestah
Predlog zakona o izgradnji infrastrukture za alternativna goriva naslavlja sektor prometa, ki je eden največjih porabnikov energije in tudi povzročiteljev izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji, pojasnjuje minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Cilj zakona bo zagotoviti skladen razvoj infrastrukture za polnjenje električnih avtomobilov in oskrbo z vodikom na državni in lokalni ravni tako, da polnilnice in oskrbovalnice ne bodo dograjene le tam, kjer se to izplača.
Elektro Slovenije (ELES) bo kot operater omrežja za prenos električne energije v okviru opravljanja nove javne gospodarske službe pristojen za vzpostavitev polnilnih parkov večjih moči, kjer bo mogoče vozila napolniti hitro in zelo hitro. Lokacije za te parke bo ELES na podlagi podatkov o prometnih tokovih in možnostih elektroenergetskega omrežja poiskal v sodelovanju z avtocestno družbo Dars in direkcijo za ceste. Ti polnilni parki so predvideni zlasti ob avtocestah. Lokacije za polnilnice za počasno polnjenje bodo občine iskale skupaj s sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja (SODO).
Za dograditev polnilnic in oskrbovalnic so na voljo evropska sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost - pa tudi od dajatev na motorna vozila, ki jo bo treba ob registraciji po novem plačati tudi za električna vozila. To bo na leto iz tega vira prineslo dodatnih deset milijonov evrov, računajo na ministrstvu.
Tudi tam, kjer je administrativno prepovedano
Pri predlogu zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije je poudarek na sončnih in vetrnih elektrarnah, ker jih je mogoče najhitreje dograditi in se njihov učinek najhitreje pozna pri energetski mešanici. Bojan Kumer pojasnjuje, da se je Slovenija znašla v velikem zaostanku pri izpolnjevanju cilja za dosego deleža obnovljivih virov energije v celotni porabi energije. Ker cilja iz leta 2008, da bo do leta 2020 ta delež dvignila na 25 odstotkov, še ni izpolnila, je namen zakona ta manko nadoknaditi do leta 2030. To je predvideno tudi tako, da bi postavili sončne elektrarne in vetrnice tudi tam, kjer je to zdaj administrativno prepovedano (premogovniška jezera, ob avtocestah, na zaraščenih travnikih). Na eni strani je predvidena odprava popolne prepovedi, na drugi strani pa so predvidene še vedno dovolj velike varovalke, zagotavlja minister Kumer.
Prenos dodeljevanja subvencij
Cilj Slovenije je, da bi imeli do leta 2030 več kot 200 tisoč vozil na električni pogon, zdaj jih imamo 59 tisoč. Operater trga z električno energijo Borzen, ki je že pristojen za subvencije za dograditev infrastrukture za električno energijo na obnovljive vire, naj bi v skladu s predlogom novega zakona o infrastrukturi za alternativna goriva postal pristojen še za subvencije za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu. Od Eko slada naj bi tako prevzel dodeljevanje subvencij za nakup električnih avtomobilov in avtomobilov na alternativna goriva. Glede subvencij na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo za zdaj povedo le, da ne bodo enake za vse, posebne pozornosti bodo deležni tisti z nižjimi dohodki.
V predlogu zakona je predvideno, da bi prepoved za postavljanje sončnih elektrarn ostala v veljavi na vodovarstvenih območjih I in II, na vodovarstvenem območju III pa bi jih lahko postavili ob upoštevanju zaščitnih pogojev, med katerimi je čiščenje panelov samo z vodo. Na kmetijskih zemljiščih je predvidena postavitev agrofotovoltaike, in sicer bi ta lahko pokrila največ šest odstotkov zemljišča in ne bi smela ovirati kmetijske obdelave (zagotovljena bi morala biti tako imenovana dvojna raba). Prav tako bi po novem lahko postavili sončne elektrarne na zaprtih odlagališčih in odlagališčih v zapiranju, na kamnolomih, na gozdnih zemljiščih bi dovolili postavitev vetrnih elektrarn. Za sončne elektrarne na stavbah, ki imajo več lastnikov, bi stopnjo soglasja znižali s sedanjih 100 odstotkov na 75 odstotkov.
