Fiskalni svet je objavil informacijo, da je imel državni proračun po začasnih podatkih v letu 2022 nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov primanjkljaja. Predvsem zaradi manjših odhodkov za pandemične ukrepe je to precej manj kot v letu 2021, ki so bili odhodki državnega proračuna za dobre 3 milijarde evrov višji od prihodkov. Fiskalni svet pojasnjuje, da je bil primanjkljaj v letu 2022 skladno z njegovimi pričakovanji nižji, kot je bilo predvideno v rebalansu proračuna, ki ga je vladna koalicija potrdila septembra lani.
"Ob njegovem sprejemanju smo ocenili, da bi lahko bil nižji za okoli 500 milijonov evrov, dejansko je bil nižji za 646 milijonov evrov. To potrjuje naše ocene, da se nadaljuje neustrezna praksa proračunskega načrtovanja, ki ustvarja precejšnji manevrski prostor tudi za neupravičeno porabo v preteklem in tekočem letu," opozarja fiskalni svet, ki mu predseduje dr. Davorin Kračun.
Občutno poslabšanje
Brez upoštevanja neposrednega učinka odhodkov za pandemične ukrepe in za blažitev draginje je bil državni proračun v letu 2022 praktično izravnan, saj so njegovi odhodki bili višji od prihodkov le za 60 milijonov evrov. Fiskalni svet opozarja, da je s proračunom za leto 2023 predvideno občutno poslabšanje. Tako imenovani očiščeni saldo naj bi znašal okoli -1,5 milijarde evrov, kar je podobno kot leta 2020, čeprav naj bi bili prihodki v enakem obdobju višji za okoli 4,4 milijarde evrov.
Odhodki za pandemične ukrepe so v letu 2022 znašali 864 milijonov evrov. Od začetka epidemije je bilo zanje izplačanih nekaj manj kot 5,7 milijarde evrov. Pomemben del lanskih odhodkov predstavljajo stroški dela v zdravstvu, ki so znašali 144 milijonov evrov. Ker v veliki meri niso neposredno povezani z epidemijo, bodo bremenili državni proračun tudi v prihodnje, opozarja fiskalni svet.
Ukrepi za blažitev draginje so po njegovih podatkih državni proračun v letu 2022 stali 470 milijonov evrov. S sprejemom dodatne zakonodaje decembra, katere ocenjeni učinek presega sicer obsežno rezervo, ki je za ta namen predvidena v proračunu za leto 2023, naj bi do sedaj sprejeti ukrepi za blažitev draginje državni proračun letos stali okoli 1,6 milijarde evrov.
Kako naprej
V letu 2022 so prihodki državnega proračuna znašali 12,3 milijarde evrov, kar je 10,4 odstotka več kot v letu 2021. Ta rast je bila za polovico nižja mod rasti v letu 2021. Po navedbah fiskalnega sveta je ta padec v pomembni meri posledica gibanj v zadnjih treh mesecih leta, ko so bili prihodki medletno nižji predvsem zaradi upočasnitve gospodarske aktivnosti. Odhodki državnega proračuna so bili lani za 3,7 odstotka nižji kot v letu 2021, glavni razlog je znižanje odhodkov za financiranje pandemičnih ukrepov. Brez upoštevanja pandemičnih ukrepov in ukrepov za blažitev draginje so bili odhodki državnega proračuna v letu 2022 za 10 odstotkov višji kot v letu 2021, kar deloma odraža tudi visoko inflacijo. Največ so k rasti odhodkov v letu 2022 prispevali izdatki za naložbe, a ta rast je bila precej nižja od rasti, ki jo je vladna koalicija predvidela z rebalansom proračuna, ki je bil sprejet septembra lani.
Po podatkih ministrstva za finance je dolg države konec novembra 2022 znašal 37,9 milijarde evrov, kar je približno 19 tisoč evrov na državljana
Iz dejanske realizacije državnega proračuna v letu 2022 in iz sprejetega proračuna za leto 2023 izhaja, da naj bi bila rast odhodkov državnega proračuna brez upoštevanja neposrednega učinka pandemičnih odhodkov in ukrepov za blažitev draginje letos 18,5-odstotna oziroma naj bi znašala 2,4 milijarde evrov. To bi bila približno dvakrat višja rast od povprečne rasti v letih 2021 in 2022. Letos je tako predvidena najvišja rast doslej. "Ob tem predvidena sredstva za socialne transferje in vmesno porabo, ki so bila skladno z oceno fiskalnega sveta v rebalansu za 2022 v času njegovega sprejemanja dejansko podcenjena, ne zadostujejo za pokrivanje letošnjih obveznosti," izpostavlja fiskalni svet.
Novo zadolževanje
Glede na to, da naj bi imel v predlaganem spremenjenem okviru ekonomskega upravljanja EU osrednjo vlogo srednjeročni javnofinančni okvir, bo po njegovi oceni potrebno v prihodnje bistveno več naporov vložiti v izboljšanje verodostojnosti proračunskega načrtovanja. Fiskalni svet je svojo skrb izrazil v redni mesečni informaciji, katere objava je sovpadla z objavo ministrstva za finance, da je Slovenija uspešno izdala 10-letno trajnostno obveznico. Sedanja oblast je z njo državljane zadolžila za 1,25 milijarde evrov. Po podatkih ministrstva za finance je dolg države konec novembra 2022 znašal 37,9 milijarde evrov, kar je približno 19 tisoč evrov na državljana. V proračunu za letošnje leto je vladna koalicija predvidela novo zadolžitev države in s tem državljanov v višini 5 milijard evrov.
