Gospodarstvo v energetski krizi: En Bruselj, različni pogoji

Med lanskim oktobrom in letošnjim marcem se je v Sloveniji skrčila industrijska proizvodnja v skoraj polovici predelovalnih dejavnosti. Pri tem so več kot desetodstotni padec proizvodnje zabeležili v papirni industriji, proizvodnji kemičnih izdelkov, kovin, pohištva in obdelavi ter predelavi lesa. Pri tem dejavnosti, v katerih je bil padec industrijske proizvodnje v zadnjega pol leta višji od pet odstotkov, skupaj zajemajo skoraj 40 odstotkov celotne industrijske proizvodnje. Zaradi tega je Slovenija izgubila za pol milijarde evrov dodane vrednosti. V času od zadnjega četrtletja lanskega leta je viden tudi padec realnih prihodkov v trgovini. To so podatki Gospodarske zbornice Slovenije, ki so po mnenju gospodarstvenikov razlog za alarm. Kot je bilo možno slišati na okrogli mizi o gospodarstvu v energetski krizi, ki jo je organizirala GZS, pa od vlade pričakujejo ukrepanje, ki bi jim omogočilo poslovanje v enakih pogojih, kot jih uživajo konkurenčna podjetja v drugih evropskih državah.

Profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mojmir Mrak pravi, da je tudi na ravni Evropske unije podobna slika. Pri tem sam izpostavlja novo geopolitično situacijo na stari celini in po njegovih besedah dramatične spremembe na področju državnih pomoči. Tako so poleg Kitajske, ki to počne že vrsto let, so tudi v ZDA v zadnjem letu in pol z velikimi državnimi vložki začeli spodbujati gospodarske aktivnosti na področju zelenega prehoda. "V Evropi pa imamo s tem moralni problem." Medtem ko so bili za globalizacijo, kot smo jo pojmovali v zadnjih 30 letih, značilni predvsem gospodarski elementi, pa danes nanje ključno vplivajo politični dejavniki, opozarja Mrak.

Sprejeti odločitev, a tudi odgovornost

"Počasi vrag jemlje šalo," pravi predsednik uprave Taluma Marko Drobnič in dodaja, da situacijo čutijo tudi v obliki zmanjšanega obsega naročil. Sami so med tistimi, ki v trenutnih okoliščinah niso več mogli vztrajati in so že morali krčiti proizvodnjo. "Z vidika tistih, ki vodimo podjetja, je skrb vzbujajoče, da imamo vedno manj vzvodov v svojih rokah. Drugi nam krojijo okoliščine - predvsem na začetku vrednostnih verig … V Evropi pri tem izgubljamo oskrbo s surovinami." Pri tem Drobnič ocenjuje, da to ni samo odraz zmanjšanega globalnega povpraševanja, temveč v večji meri tega, da določene industrijske panoge v Sloveniji postajajo nekonkurenčne. Pri energetsko intenzivni industriji, kjer je delež energentov v ceni lastne proizvodnje velik, je po njegovih izkušnjah težko kaj spremeniti, tudi z izboljšanjem lastne energetske učinkovitosti ali inovativnosti. Sam meni, da se bo treba odločiti, ali bo Slovenija po vzoru nekaterih drugih držav izbrala protekcionistični pristop in zaščitila lastno industrijo s tarifami. Ali pa tovrstne industrije v Sloveniji več ne bo. A v tem primeru, pravi, bo tudi za takšno odločitev moral nekdo prevzeti odgovornost.

Trgovci imajo težave drugje

Glavni izvršni direktor Spar Slovenija David Kovačič pojasnjuje, da zanje strošek energije predstavlja en odstotek prometa, zaradi česar na energetskem področju niso tako prizadeti kot druge gospodarske panoge. "Se pa z inflacijo srečamo pri prodajnih cenah. Smo zadnji člen v verigi in kupci te višje cene vidijo pri nas na policah, zato nas velikokrat tudi pavšalno okrivijo za to inflacijo." Sam meni, da podatki govorijo drugače. Tako so lani po njegovih besedah cene kmetijskih izdelkov pri kmetih narasle za 24 odstotkov, na maloprodajnih policah pa za 12 odstotkov: "To razliko smo pokrili mi in delno predelovalna industrija." V letošnjih razmerah pa bodo, pravi, slovenski izdelki na njihovih policah dražji v primerjavi s tujimi izdelki, katerih proizvajalci so deležni državne pomoči. "To bo za slovensko gospodarstvo seveda zelo slabo."

Toni Balažič iz Panvite izpostavlja slabši položaj v primerjavi s sosednjimi državami, od koder prihajajo njihovi neposredni konkurenti, pri tem pa je energija samo eden od elementov. Sam poudarja tudi razlike v stroških dela: "Zaposleni na Hrvaškem imajo ob isti bruto plači za okoli 15 odstotkov boljšo neto plačo." Pri vzpostavljanju konkurenčnega okolja se država mora zavedati, kje se mora vmešati in kje se ne sme, meni Balažič. "Padec potrošnje v trgovini je tudi delno posledica politizacije cen prehrane v Sloveniji. Lani, ko bi se morala inflacija prenesti po celotni verigi in vgraditi v končno ceno izdelka, je v Sloveniji to postal politični problem. Nismo edina, smo pa ena od redkih držav, kjer je to postal politični problem in se je država na ta način vmešala. Posledica tega je to, da je pritisk na nas izjemno velik … S tem smo izgubljali konkurenčnost in razvojno sposobnost. Na drugi strani pa smo odprli vrata za uvoz cenejših izdelkov." Pri tem Balažič kot paradoksalno označuje dejstvo, da država govori o zelenem prehodu, hkrati se veča delež izdelkov, ki do polic prepotujejo zelo dolgo pot.

S sončnimi elektrarnami EU financira kitajsko ekonomijo

Predsednik uprave družbe Domel iz Železnikov Matjaž Čemažar pravi, da je v Evropi cena elektropločevine dvakrat višja kot na Kitajskem. "Na kratki rok nismo v nobenem primeru konkurenčni, na dolgi rok pa je vprašanje, kam se bo zapeljala evropska politika glede energetsko intenzivnih podjetij." Kot še izpostavi, v industriji težko razumejo, zakaj jim država ne more zagotoviti istih pogojev glede cene električne energije, kot jih imajo na primer v Nemčiji. "Nimamo enakih pogojev, pa imamo isti Bruselj in isto evropsko zakonodajo." Pri tem pa Kitajska igra pomembno vlogo tudi na področju zelenega prehodu, še opozori Čemažar: "Sončna energija je zagotovo edina prava usmeritev, a bodimo tudi pri elementih za vzpostavitev bolj samozadostni. Večino komponent pripeljemo iz Kitajske, zato bomo z vsem, kar bomo s subvencijami vložili v postavitev sončnih elektrarn, globalno gledano financirali drugo ekonomijo, ne evropsko."