Timotej Milanov
Oktobrska dopolnitev uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema, s katero je vlada zamejila ceno plina kot vhodnega energenta pri daljinskem ogrevanju, ni prinesla želenih rezultatov, priznava minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Kot pravi, so takrat menili, da bo imelo to tudi zadosten učinek na maloprodajne cene toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja. Hkrati so želeli določen del bremena razdeliti še na upravljavce sistemov daljinskega ogrevanja in občine. V dobršni meri jim je to po njegovem mnenju uspelo, a ne povsod. V Trbovljah, Mariboru, Novi Gorici ali Ravnah na Koroškem so bile pri upravljanju sistemov daljinskega ogrevanja v preteklosti sprejete odločitve, zaradi posledic katerih omenjeni oktobrski ukrep ni bil dovolj, "zato smo morali dodatno ukrepati". Tako je vlada v torek sprejela uredbo, s katero je zamejila še ceno pri daljinskem ogrevanju.
Pomagajo naj tudi lokalne skupnosti
"Uredba zamejuje variabilni del cene toplote in hkrati onemogoča prelivanje stroškov na fiksne dele drugih tarifnih postavk in tudi drugih odjemnih skupin," pravi minister. Cena toplote iz daljinskega ogrevanja je tako omejena na 98,7 evra za megavatno uro brez davka na dodano vrednost. Povprečne cene vseh sistemov daljinskih ogrevanj v Sloveniji se po pojasnilih Kumra gibljejo od 45 evrov za megavatno uro do 160 evrov. Ukrep bo v veljavi od 1. januarja do 30. aprila letos. Kumer ob tem dodatno apelira na poslovodstvi Energetike Maribor in Komunale Trbovlje, naj tudi sami predlagata programe, s katerimi bi dodatno zaščitili ranljive skupine odjemalcev. Pomagajo pa naj tudi lokalne skupnosti, dodaja.
Glede vrtcev in šol, v katerih so se ponekod prav tako pritoževali nad visokimi cenami daljinskega ogrevanja, Kumer pojasnjuje, da pripravljajo še dopolnitev uredbe, kjer bi tudi tej skupini zaščitenih odjemalcev omogočili nakup plina pri najvišji dovoljeni ceni 79 evrov za megavatno uro.
V Mariboru "samo" 22-odstotna podražitev
Direktor Energetike Maribor Boris Novak pojasnjuje, da bi v Mariboru položnica za ogrevanje v primeru stanovanja s površino 53 kvadratnih metrov brez ukrepa vlade znašala 145 evrov, zdaj pa bo znašala "le" 109 evrov. Za stanovanje s površino 69 kvadratnih metrov pa 140 evrov, medtem ko je bil znesek na prejšnji položnici 186 evrov. Brez sprejete uredbe bi bila podražitev za januar 63-odstotna glede na decembrske zneske, zdaj pa bo zvišanje 22-odstotno. Bodo pa po njegovih besedah dokončne izračune naredili do konca tega tedna in jih tudi objavili.
Direktor Komunale Trbovlje Igor Glušič napoveduje, da bodo ne glede na sprejeto uredbo vsem gospodinjstvom, ki jih oskrbujejo s toploto, dali dodaten 15-odstotni popust za januar. Tisti, ki so dobili na položnicah zneske nad 300 ali 400 evri, predstavljajo samo okoli dva odstotka vseh odjemalcev, navaja. "Pozivamo jih, naj se obrnejo na občino ali na nas za pomoč." Poleg nepovratne pomoči za socialno ranljive skupine bodo omogočili tudi obročno plačilo položnic.
Tudi lesni peleti bodo subvencionirani
Vlada je sprejela tudi uredbo o subvencijah za nakup lesnih peletov. Na podlagi uredbe bo vsem tistim, ki so od 1. septembra do 31. decembra lani kupili lesne pelete za ogrevanje, povrnjen del stroškov. V roku meseca dni od sprejetja uredbe mora Borzen, ki bo zadolžen za izvedbo subvencioniranja, pripraviti aplikacijo, preko katere bo možno oddati vlogo (to bo možno oddati tudi na klasičen način), in pogoje za prijavo za upravičence. Ti bodo morali med drugim dokazati vgrajenost ustrezne ogrevalne naprave in predložiti račune za nakup peletov.
Negativno razliko, ki bo zaradi ukrepov nastala na posameznemu sistemu daljinskega ogrevanja, bo povrnila država. V zvezi s tem bo uredba še dopolnjena, bodo pa morala energetska podjetja dokazati, da so utrpela škodo, še pove Kumer. Novak dodaja, da se bodo morali tudi sami v podjetju potruditi z bolj učinkovitim poslovanjem: "Da bomo tudi mi nosili del tega bremena, ki za nekatere v Mariboru predstavlja socialno stisko."
