Dohodnino lahko doniramo tudi skladom šol in vrtcev

Samo do konca leta je še čas, da se zavezanci za plačilo dohodnine lahko odločijo, komu bodo v letu 2023 namenili en odstotek dohodnine za donacije. Zahtevo morajo na finančno upravo poslati samo tisti, ki želijo v letu 2023 pomagati novi organizaciji oziroma več organizacijam s seznama, in tisti, ki do zdaj svojega dela dohodnine niso namenili nikomur in ga v letu 2023 želijo. Letošnja novost je, da zavezanci lahko del dohodnine za donacije za letos, ki jo bo finančna uprava odmerila v letu 2023, namenijo tudi šolskemu skladu in skladu vrtca, so nam pojasnili na finančni upravi.

Na seznamu so tako zdaj nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativni sindikati, registrirane cerkve in druge verske skupnosti ter šolski skladi ali skladi vrtcev. Zavezanec lahko celoten en odstotek nameni eni ali več organizacijam. Če donacijo nameni več organizacijam, posamezni lahko donira 0,1, 0,2, 0,3 odstotka …, seštevek vseh pa ne sme presegati enega odstotka dohodnine. Obrazec je mogoče finančni upravi oddati elektronsko prek sistema eDavki, po klasični pošti in osebno na pristojnem finančnem uradu. Ko zavezanec pošlje vlogo, ta velja za nedoločen čas, kar pomeni, da je ni treba vložiti vsako leto znova. Zavezanci, ki bodo svojo vlogo oddali v letu 2023, bodo na finančni upravi njihovo zahtevo upoštevali šele v letu 2024, ko bodo opravili odmero dohodnine za leto 2023.

Letošnji znesek donacij višji za 1,7 milijona evrov

Na finančni upravi so nam pojasnili, da je bilo v tem letu 528.010 donacij dela dohodnine, kar je 18.142 več kot v letu 2021. Zavezanci so del dohodnine za donacije namenili 5844 različnim upravičencem, kar je 290 več kot lani. Letošnji skupni znesek v višini 12,407.800,75 evrov je od lanskega višji za nekaj manj kot 1,7 milijona evrov.

Statističnih podatkov o spremembi seznama upravičencev do donacij na finančni upravi nimajo zbranih, tako ne vedo, koliko novih organizacij je letos na seznamu in katere so bile odstranjene. Organizacija, ki se želi uvrstiti na seznam upravičencev, se mora obrniti na ministrstvo, ki je vsebinsko pristojno za področje dela, ki se nanaša na njeno delovanje. Če gre na primer za organizacijo s področja športa, je to ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, pojasnjujejo na finančni upravi.

Podatka, koliko zavezancev celoten znesek donacije nameni enemu zavezancu, koliko ga deli, na finančni upravi prav tako nimajo, kakor tudi ne vedo, kako pogosto se zavezanci odločijo zamenjati upravičenca in koliko zavezancev, ki so določen čas imeli izbranega upravičenca, jim na leto sporoči, da svojega dela dohodnine ne bodo več namenili kateri od organizacij s seznama. Del od enega odstotka dohodnine za donacije, ki ga zavezanci ne namenijo nikomur s seznama, se steče v državni proračun.

Največ doniramo Rdečim noskom

Med organizacijami s seznama na prvem mestu po skupnem znesku donacij ostaja društvo Rdeči noski. Od dohodnine za leto 2021, ki jo je finančna uprava odmerila letos, jim je 18.394 zavezancev namenilo nekaj manj kot 490 tisoč evrov. Slovenska Karitas je dobila donacijo od 16.543 zavezancev v skupnem znesku nekaj več 301 tisoč evrov, a k temu znesku je treba prišteti še donacije društvom Karitas po posameznih župnijah, zato je znesek, ki ga je prejela ta organizacija, višji. Med cerkvami je 8110 zavezancev izbralo Katoliško cerkev, ki je od njih prejela dobrih 114.500 evrov. Tudi ta znesek je višji, ker so donacijo od dohodnine prejele tudi posamezne župnije. Islamska skupnost je od 5362 zavezancev prejela dobrih 68.300 evrov.

Med političnimi strankami je Slovenska demokratska stranka (SDS) od 2041 zavezancev prejela nekaj manj kot 47.800 evrov. Socialni demokrati so od 1727 zavezancev prejeli nekaj manj kot 32.500 evrov donacij. Med sindikati je na prvem mestu Sindikat policistov Slovenije, ki mu je 810 zavezancev namenilo nekaj manj kot 30.900 evrov.

Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) je izbralo 1173 zavezancev, od katerih je prejela za dobrih 28 tisoč evrov donacij. V ZPS so nam pojasnili, da so nevladna organizacija, delujejo neprofitno, vse svoje prihodke vlagajo v delovanje v korist potrošnikov. "Ta sredstva so torej za nas zelo pomembna in se zahvaljujemo prav vsem, ki so prepoznali vrednost naših vsebin, našega dela in nam zato namenijo en odstotek svoje dohodnine," so za Večer pojasnili na ZPS.

Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je en odstotek svoje dohodnine v skupnem znesku 243.538 evrov namenilo 9306 zavezancev. Na ZPMS pravijo, da je za izvajanje programov in za sledenje njihovi viziji dragocena prav vsaka oblika podpore javnosti. Naj bo to finančna ali materialna pomoč. "Zelo smo veseli in hvaležni, da imamo tako visoko stopnjo zaupanja in da ljudje razumejo, zakaj je pomemben odstop dohodnine," so nam pojasnili. Sredstva, ki jih prejmejo (tudi iz naslova dohodnine), namenjajo socialnovarstvenim in humanitarnim programom.

Radio Študent bi brez donacij dela dohodnine težko preživel

Zavodu Radio Študent je en odstotek svoje dohodnine v skupnem znesku 35.419 evrov namenilo 1098 zavezancev. Direktorica Valentina Rajaković je povedala, da se je Zavod Radio Študent med skoraj šest tisoč prejemniki donacij iz dohodnine v letu 2021 po višini skupnega zneska uvrstil na 32. mesto. "Relativno visok znesek je do neke mere treba razumeti tudi v kontekstu finančnega stanja Radia Študent v letu 2021, ki je bilo za nas krizno, kar je verjetno dodatno spodbudilo javnost, da nas podpre tudi v tej obliki. A izkazane podpore nikakor ne gre razumeti samo v luči krize," nam je povedala. Prihodek iz vseh donacij v Zavodu Radio Študent porabijo za financiranje tistega, čemur je podpora tudi namenjena – izvajanju rednega programa in najpomembnejših projektov Radia Študent. "S svojo podporo donatorji tako omogočajo nadaljnje delovanje edinstvenega avtonomnega medija in izobraževalne platforme za mlade," pojasnjuje Valentina Rajaković.

"Seveda nam te donacije veliko pomenijo, saj za svoje delovanje nimamo sistemskih, stalnih virov, po drugi strani to pomeni, da toliko ljudi prepoznava in podpira naše delo na področju zdravstvene preventive. Podpira nas tudi Mestna občina Maribor in še nekatere okoliške občine, pa tudi sponzorji in donatorji z našega področja in širše," nam je povedal Mirko Bombek, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje.

Njihovi programi, združeni v projekte, obsegajo meritve krvnih vrednosti na terenu, posvetovalnico Za srce na meritvah in na sedežu društva, šest predavanj uglednih strokovnjakov na medicinski fakulteti na leto, vaje temeljnih postopkov oživljanja, vodeno telesno dejavnost, test hoje na dva kilometra, strokovno ekskurzijo ... Pridobili so status humanitarne organizacije in status društva posebnega pomena na področju javnega zdravja.