Aprila višja nadomestila, a ne za vse brezposelne

Aprila bodo brezposelni, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, prejeli za 10,3 odstotka višje denarno nadomestilo. A ne vsi. Čeprav so se nadomestila s 1. marcem zvišala, najvišje nadomestilo ostaja enako. Torej 892 evrov bruto, kar znaša 682 evrov neto. Višje pa bo najnižje nadomestilo, ki je do zdaj znašalo 530 evrov bruto oziroma 415 evrov neto. To bo po novem višje za okoli 53 evrov bruto in bo znašalo 583 evrov. Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da je najvišje nadomestilo določeno z zakonom o urejanju trga dela in se zato brez spremembe zakonskega določila ne more zvišati, čeprav se bodo vsa ostala nadomestila brezposelnim uskladila z inflacijo, a tudi to pravzaprav ne zagotavlja nobene socialne varnosti ob izgubi službe, saj pomeni občutno zmanjšanje dohodkov.

Tudi z najvišjim nadomestilom težko preživeti

Za boljšo predstavo primer šestdeset let stare Vesne, ki je konec lanskega leta dobila odpoved in se znašla na zavodu za zaposlovanje. Do upokojitve ji manjkata še slabi dve leti. Delala je v kadrovski službi dobro stoječega podjetja in prejemala 1700 evrov neto plače. Zdaj na zavodu kot brezposelna dobiva 892 evrov bruto denarnega nadomestila za brezposelnost, kar na njenem računu pomeni 682 evrov neto. Razlika v dohodkih med njeno plačo in nadomestilom je občutna, okrog tisoč evrov prejema manj. Ob tem dodajmo, da prejema najvišje možno denarno nadomestilo za brezposelnost. In tako bo še slabi dve leti, če do upokojitve ne bo dobila nove službe.

Višina nadomestila je sicer odvisna tako od povprečne plače posameznika pred izgubo službe kot dolžine prejemanja. Prve tri mesece prejemanja znaša 80 odstotkov, v naslednjih devetih mesecih 60 odstotkov in po izteku enega leta le še 50 odstotkov povprečne mesečne plače, ki jo je posameznik prejel v obdobju osmih mesecev, preden se je prijavil med brezposelne. Za zavarovance, ki so mlajši od 30 let in so bili pred izgubo službe zavarovani najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih, pa je osnova za odmero nadomestila njihova povprečna plača, prejeta v zadnjih petih mesecih. Naša bralka ima vsaj to srečo, da se višina njenega nadomestila ne bo zniževala, ker tudi 50 odstotkov njene plače še vedno pomeni več kot najvišje možno denarno nadomestilo. Pa tudi, da ga bo dobivala do upokojitve, če ne bo dobila nove službe, ker je starejša od 58 let in ima več kot 28 let zavarovalne dobe, kar pomeni, da ji denarno nadomestilo na zavodu pripada 25 mesecev.

Samostojni podjetniki le izjemoma do nadomestila

V veliko slabšem položaju so samostojni podjetniki. Ti so upravičeni do denarnega nadomestila za brezposelnost, če prenehanje dela ni posledica njihove krivde ali volje, kar pomeni, da se bo lahko samostojni podjetnik kvalificiral za nadomestilo le, če bo status s.p.-ja ukinil zaradi objektivnih okoliščin. Med take okoliščine denimo spadajo njegova dalj časa trajajoča bolezen, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na njegovem premoženju, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje, in drugi primerljivi objektivni razlogi. Seveda bo moral dokazati, da se je v teh okoliščinah znašel brez lastne krivde. Že na prvi pogled je jasno, da je ločnica med objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami tanka in lahko v praksi povzroči precej težav. Če uspe dokazati objektivne okoliščine, ki upravičujejo prejem nadomestila za primer brezposelnosti, pa s tem njegov križev pot do denarnega nadomestila še ni končan. Treba je skozi predpisano birokratsko proceduro. Najprej mora s.p. zapreti, se odjaviti iz vseh socialnih zavarovanj, se najkasneje v 30 dneh prijaviti pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve, v pisni izjavi obrazložiti razloge za prenehanje opravljanja dejavnosti, predložiti tudi dokazila o razlogih prenehanja opravljanja dejavnosti in plačati vse prispevke.

Kako to, da je najnižje nadomestilo še vedno nižje od minimalnih življenjskih stroškov, najvišje neto nadomestilo pa od praga revščine, in da lahko prejemniki, ki so v slabem materialnem položaju, na centru za socialno delo zaprosijo celo za denarno socialno pomoč? Navsezadnje zaposleni plačujemo socialne prispevke od plač tudi za primer brezposelnosti in pričakujemo, da bomo v primeru izgube službe imeli neko socialno varnost. Ker je prispevna stopnja izredno nizka, pojasnjujejo na ministrstvu. Prispevek delojemalca je 0,14 odstotka, prispevek delodajalca pa zgolj 0,06 odstotka, tako večinski delež potrebnega denarja za izplačila nadomestil zagotavlja državni proračun. Lani je denimo, ob sicer zelo nizki brezposelnosti, za nadomestila bilo treba zagotoviti 158 milijonov evrov.