Ob tej priložnosti je Zveza društev diabetikov Slovenije zagnala akcijo #DarujemKilometre, ki spodbuja kolesarjenje za dober namen, ozaveščanje o sladkorni bolezni in razumevanje. Moto akcije »Imam sladkorno, a sladkorna nima mene« je prebudil Slovenijo, hkrati pa tudi opozoril, da se dosledno uporablja oznaka oseba s sladkorno boleznijo, ne bolnik oziroma bolnica, kar lahko osebo zaznamuje za vse življenje.
Ekipa, navdih za vsakogar
Zgodba o Team Novo Nordisk se je začela leta 2005, ko si je Američan Phil Southerland izposodil 400 dolarjev in skupaj s prijateljem, tudi študentom, Joejem Eldridgeom ustanovil kolesarsko ekipo za sladkorno bolezen tipa 1 – Team Type One. Southerland, navdušen kolesar, ki ima že skoraj vse življenje sladkorno bolezen, je bil očaran nad zlatimi medaljami veslača sira Steva Redgrava, ki je pri 35 letih dobil diagnozo sladkorna bolezen tipa 2, in plavalca Garyja Halla s sladkorno boleznijo tipa 1. Želel je ustanoviti kolesarsko ekipo, ki bi ozaveščala in bila navdih za osebe s sladkorno boleznijo. V treh letih je Team Type One pod Southerlandovim vodstvom prerasel svoje amaterske sposobnosti in že sodil med profesionalce. Leta 2012 se je uvrstil med 25 najboljših profesionalnih ekip na svetu in decembra istega leta jih je finančno podprlo še dansko podjetje Novo Nordisk, kar je Southerlandu omogočilo, da si je postavil še višje cilje. Danes je v ekipi tudi ženska profesionalna dirkalna kolesarka na velodromu Mandy Marquardt, ki je lani nastopila na poletnih olimpijskih igrah na Japonskem.
»Naše poslanstvo je raziskati, kaj je mogoče pri sladkorni bolezni, opolnomočiti osebe s sladkorno boleznijo in jih navdihniti, da sledijo svojim sanjam,« je na spletni strani zapisal ustanovitelj ekipe Southerland. »Kolesarji ekipe TNN tekmujejo na najzahtevnejših tekmah in tudi obvladujejo sladkorno bolezen tipa 1. Na naši spletni strani objavljamo njihove izkušnje, jih analiziramo in izobražujemo o sladkorni bolezni, primerni vadbi in uspešnosti v športu. Naši zdravstveni delavci, trenerji in strokovnjaki svetujejo o prehrani ter varnem in učinkovitem uravnavanju sladkorja v krvi.«
Danes so v ekipo TNN poleg kolesarjev vključeni še profesionalni plavalci in tekači.
Aktivnost je zdravilo za milijardo dolarjev
Phil Southerland je svetovni ambasador za sladkorno bolezen, izvršni direktor in soustanovitelj TNN. Diagnozo sladkorna bolezen tipa 1 je dobil, ko je bil star komaj sedem mesecev, in leta 1982 postal najmlajši primer sladkorne bolezni na svetu. Njegovim staršem so napovedali, da bo do 25. leta oslepel, živel pa morda kakšnih pet let dlje. A starši niso obupali, poskrbeli so, da je imel Southerland vedno dostop do najboljše možne terapije, inzulina in najnovejših naprav za merjenje sladkorja v krvi. Kot otrok je oboževal kolesarjenje in med študijem začel razmišljati, kako bi združil svojo strast do kolesarjenja in poslanstvo ozaveščanja o sladkorni bolezni.
»Prepričan sem, da je telesna dejavnost zdravilo za milijardo dolarjev, ki ga nikoli ne predpišejo,« je pred leti povedal za ameriško televizijo CNN Sport. Prepričan je, da mu je kolo rešilo življenje, saj mu je s kolesarstvom uspelo uspešno uravnavati sladkor v krvi. »Pogosto ni bilo treba dodajati inzulina. Vse, kar sem moral narediti, je bilo uvesti zdravo prehrano in biti aktiven, kot je to počel vsak drug kolesar. Tako sem bil popolnoma normalen in to se mi je zdelo res zelo ’kul’,« je bil iskren Southerland. »To, kar bi pred desetimi leti dojemali kot našo slabost, smo spremenili v našo največjo moč. V naši ekipi smo zelo enotni in vežejo nas neke posebne vezi, kot bi bili družina. Sladkorna bolezen ni opravičilo, da nisi aktiven. Seveda imamo tudi mi občasno težave s sladkorjem v krvi, vendar se fantje zelo trudijo, da bi bili najboljši, tako na kolesu kot pri obvladovanju sladkorne bolezni,« je dodal Southerland, ki ve, da sprememba ne pride čez noč, zato je dobro imeti vzornike, ki te motivirajo.
Sladkorna bolezen ni več odločilni dejavnik
Ekipa je del iniciative Changing Diabetes, ki jo je razvilo dansko farmacevtsko podjetje Novo Nordisk, da bi čim več oseb zmoglo obvladovati svojo sladkorno bolezen in dobilo ustrezno podporo. Tako lahko živijo zelo aktivno življenje s precej manj omejitvami, postanejo lahko celo profesionalni športniki.
»Največji izziv je poučiti kolesarje o pomenu rednega preverjanja ravni sladkorja v krvi in tega, kako zagotoviti, da ostane v optimalnem območju, da nihanje ne vpliva na njihovo zmogljivost,« je za revijo News Medical povedal dr. Rafael Castol, vodja zdravniške službe pri TNN.
»Opozorimo jih, da morajo imeti večkrat na dan ’kontrolne točke’ in preveriti, ali je glukoza v ciljnem območju. Kadar je treba, popravijo raven sladkorja v krvi z inzulinom ali pravilnim vnosom hrane. Tako njihova sladkorna bolezen ne bo postala odločilni dejavnik pri dirki.«
Sladkor v krvi je treba preveriti tako pred in med treningom ali tekmo kot tudi po tem (»check, check, check«, pravijo kolesarji TNN v videu, vsaj desetkrat na dan, včasih tudi vsakih 30 minut), saj se ne glede na vadbo lahko raven sladkorja zviša ali pa zniža. Večina kolesarjev v TNN uporablja senzor za kontinuirano merjenje glukoze, nekateri pa še vedno različne sprožilne naprave, ki omogočajo odvzem krvi iz prstnih konic. Nekateri se po tekmi prebudijo sredi noči in preverijo raven sladkorja, da preprečijo pomembnejšo hipoglikemijo. Paziti je treba tudi na pravilno prehrano pred aktivnostjo in po njej, ta mora biti prilagojena intenzivnosti vadbe, med aktivnostjo poskrbeti za hidracijo (z vodo), za vsak primer pa s seboj vzeti še rešilne ogljikove hidrate in športne napitke.
»Osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 morajo sprejeti neko določeno rutino dnevnih obrokov in zagotavljati pravočasen vnos ogljikovih hidratov, saj je to najpomembnejše za vzdrževanje ravni sladkorja v krvi v nekem optimalnem območju med samim izvajanjem telesne dejavnosti,« je pojasnil Castol.
Poudaril je, da je treba posameznike poučiti o pomenu rednega preverjanja ravni sladkorja, predvsem med telesno dejavnostjo, ter vodenju evidence o vrsti dejavnosti in njenih spremenljivkah.
»Trajanje, način, intenzivnost in pogostost, vse je treba zabeležiti, dodati še vnos hranil in nato primerjati s podatki o ravni sladkorja.«
Ko športniki vodijo evidenco in spoznavajo svoje telo, postanejo bolj samozavestni in uspešnejši pri obvladovanju sladkorne bolezni, zato se počutijo bolj varni pri sami aktivnosti. Ekipa TNN je tako odličen dokaz, da se lahko osebe s sladkorno boleznijo aktivno ukvarjajo z vzdržljivostnimi ali visoko intenzivnimi športi, če imajo nadzor nad nihanjem sladkorja v krvi in se znajo odzvati, če med aktivnostjo pride do neželenega dogodka, kot je hipoglikemija ali hiperglikemija.
»S tem, ko pokažemo, kaj počne naša ekipa, želimo izbrisati to stigmo in spodbuditi ljudi, da poiščejo ustrezne informacije, tehnologijo in priporočila, ki jim bodo omogočili obvladovanje sladkorne bolezni in preprečili, da bi ta postala ovira za ukvarjanje s športom,« je pojasnil zdravnik ekipe TNN.
Motivacija, zmogljivost in treningi
Med trenerji TNN je tudi Kristina Skroče iz Zadra, ki je študirala šport v Veroni, magistrirala pa iz fiziologije gibalno-športne aktivnosti in priprave na vzdržljivostne športe. Že med študijem je začela sodelovati s TNN, poleg tega trenira še italijanske in hrvaške triatlonce ter vodi center za vzdržljivostne športe Centro Maratona v Veroni.
»Za športnika sta zelo pomembna priprava na tekmo in strukturiranje treningov. Pomembno je, da kolesarji optimizirajo tako zmogljivost kot raven motivacije v skladu s koledarjem dirk, sicer se lahko soočijo z izgorelostjo, pretreniranostjo ali celo poškodbami,« je o načrtovanju treningov zapisala Skročejeva.
»Prvi korak je, da posameznik sprejme, da gre za proces s fazami, ki se bodo skozi leto nenehno spreminjale. Športniki morajo imeti neki cilj in se mu postopno približevati, tako da dosežejo vmesne cilje, ki pa so lahko zelo različni, od strmih vzponov do dirkanja po ravnini.«
Skročejeva je dodala, da so majhni koraki in lažje dosegljivi cilji tisti, ki kolesarja pripeljejo do dirke. Do takrat nabere dovolj izkušenj in dodobra spozna odziv svojega telesa pri kolesarjenju, da bo znal uravnotežiti kratkoročna in dolgoročna pričakovanja.
»Mislite si, da je to kot večdnevna dirka z najboljšo etapo na koncu,« je nasvet trenerke Skročejeve.
Za kolesarja s sladkorno boleznijo so ti vmesni cilji zelo pomembni, saj mu dajo možnost za analizo, da preveri sladkor v krvi in svojo fizično zmogljivost.
»Zelo sta pomembna postopno povečevanje obremenitve in tudi proces okrevanja po vadbi, ki je za vsakega kolesarja s sladkorno boleznijo ali brez zelo individualen. Nikar ne pozabite, da brez ustrezne regeneracije nikoli ne dosežete optimalne pripravljenosti telesa za trening,« je spomnila Skročejeva.
Telesna dejavnost pomeni dodatne izzive pri prilagajanju odmerka inzulina, večina odločitev temelji na osebnih poskusih in napakah, saj ima vsak posameznik drugačne potrebe in se telo drugače odziva.
»Veliko se lahko naučite od samega sebe. Vzemite si čas, ki ga potrebujete, da popolnoma spoznate, kako delujeta vaše telo in um med in pred telesno aktivnostjo ter po njej.«
Preberite več zanimivih vsebin
v novi digitalni prilogi 'Sladko življenje',
brezplačno.
