Je epifitna rastlina, kar pomeni, da se priraste na krošnje dreves, ima pa lastno presnovo. Navadno cveti novembra in decembra, zaradi svoje nezahtevnosti pa je priljubljena kot darilo za zimsko obdobje.
Živi lahko tudi 20 let
V cvetličarnah in vrtnih centrih dandanes ponujajo hibride, prve med njimi so vzgojili v Angliji leta 1850. Božični kaktus sodi med gozdne in ne puščavske kaktuse. Zato ima tudi drugačno rast in potrebuje več vode. Njegova stebelca so sestavljena iz ploskih temnozelenih listnih členkov, ki se zaradi teže povešajo. Ob pravilni negi lahko božični kaktus doseže starost tudi do 20 let. Cvetovi, ki poženejo kot brsti na vrhu posameznih členkov, so lahko beli, rožnati, vijolične, rdeči, oranžni, rumeni ali pisani.
Temotni letni čas v stanovanju lahko prijetno posvetli belocvetna sorta božičnega kaktusa, ki je le ena od mnogih izpeljank med križanci.
Oskrba - rad ima jutranje sonce
Božični kaktus zalijemo, ko je vrhnja plast prsti suha. Pazimo, da v lončku ne bi zastajala vlaga, kar bi povzročilo gnitje korenin. Lončnice ne postavljajmo neposredno na sonce. Najprimernejše zanjo je jutranje sonce, poleti pa jo lahko postavimo ven v senco. Listni členki so krhki, zato rastline ne prestavljajmo prepogosto. Po odcvetu odstranimo cvetove in malce potrgamo listne členke (te lahko tudi podtaknemo v substrat in vzgojimo mlade rastline), da se rastlina razbohoti. Presajamo vsako drugo ali tretje leto v šotno prst, pomešano s humusom in kremenčevim peskom.
Tako ga spodbudimo k cvetenju
Da bi božični kaktus zacvetel, potrebuje, v nasprotju od puščavskih kaktusov, od štiri do šest tednov hladnega obdobja (septembra in oktobra) s temperaturo 15 stopinj Celzija. Takrat moramo rastlini skrajšati dan, tako da omejimo dnevno svetlobo na osem do devet ur.
