Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Na nekem mednarodnem dogodku, na katerem so za sporazumevanje prisotnih poskrbeli tolmači, so bili udeleženci zelo začudeni, da so bili tolmači sploh potrebni, saj so bile na voljo slušalke. To je anekdota, resnična, ki jo konferenčni tolmači, pogosto skriti pred očmi javnosti, izpostavijo, da orišejo, kako nekateri naročniki še vedno ne dojemajo, da so za glasom v slušalkah resnični ljudje. Tudi zato so pri Združenju konferenčnih tolmačev Slovenije v sodelovanju s Pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji organizirali okroglo mizo, na kateri so soočili mnenja predstavniki različnih ravni, od naročnikov tolmačenja, uporabnikov tolmačenja in tolmačev samih, tako iz državne uprave kot Evropske unije. Izpostavljene so bile nekatere težave, predvsem pa je bilo nakazano, kako delati naprej, da bi nekatere zagate skupaj lažje odpravili.
Premalo za jezike nekdanje Jugoslavije
Trenutno v Sloveniji manjka usposobljenih konferenčnih tolmačev za jezike nekdanje Jugoslavije, tudi za albanščino, turščino ali arabščino se potrebe v širšem tolmaškem kontekstu večajo. Kljub jezikovnemu študiju kitajščine in japonščine je tolmače za ta jezika težko najti. Na okrogli mizi je bil poudarjen primanjkljaj konferenčnih tolmačev za madžarščino, uradni jezik manjšine, in tudi za večje evropske jezike, razen angleščine, ni dovolj podmladka, zlasti za tolmačenje iz slovenščine v tuji jezik. In koliko govorci uporabljajo slovenski jezik v evropskih institucijah? "Ne morem reči, da preveč ali premalo, ampak na protokolarnih dogodkih bi si morali dovoliti, zabičati in sami sebi predpisati, da slovenščino izpostavljamo kot naš jezik, kot največji in najlepši dokaz naše kulturne samobitnosti. Ker kaj pa ima narod drugega kot jezik, sploh slovenski," je razmišljal tolmač Uroš Peterc.
Naročniki pogosto ne poznajo njihovega dela
Prvi znak, da naročniki ne poznajo njihovega dela, izpostavi predsednica, je vprašanje, koliko stane ura konferenčnega tolmačenja. Pri tem ima v mislih predvsem naročnike na prostem trgu. Cene so odvisne od situacije. In tudi ni cen na uro, kar naročnike mnogokrat preseneti, vendar strokovno usposobljeni konferenčni tolmači običajno zaračunavajo storitve na tolmaški dan. "Želeli bi si, da razumejo, da naročanje tolmaških storitev ni isto kot naročanje pisarniškega materiala in da ni samo postavljena cena tista, ki nekaj šteje. Če naročiš taksista, ki vozi fička, je jasno, da se boš drugače vozil, kot če naročiš taksista z boljšim avtom, s katerim bo vožnja udobnejša, hitrejša in varnejša," konkretizira Prodanova. Tolmačka Jana Veber dodaja, da ni problem le cena, ampak to, da naročniki krnijo pogoje na drugih koncih.
Naročanje tolmaških storitev ni isto kot naročanje pisarniškega materiala
Računalnik jih še ne bo nadomestil
Čeprav se zavedajo, da pri naročanju tolmaških storitev za državne organe velja zakonodaja s področja javnega naročanja, pa konferenčni tolmači želijo, da bi bila stroka bolj vključena v oblikovanje razpisov za naročanje teh storitev. Jana Veber izpostavi, da trenutni sistem naročanja storitev tolmačenja v javni upravi ne omogoča, da bi si na primer predsednik vlade, predsednik države ali predsednica ustavnega sodišča sami izbrali, s katerim tolmačem želijo delati, saj so tolmači razvrščeni v rang listo, po kateri se delo dodeljuje po vrstnem redu, s tem je onemogočen tudi strokovni razvoj tolmača na določenem področju. "Prizadevamo si, da bi bili v javne razpise za tolmačenje vključeni predstavniki stroke, kot je to v navadi recimo pri gradbeništvu. Torej, da so upoštevana strokovna merila, da se zagotovi primerno število tolmačev, primerno sestavljena tolmaška ekipa, da se spoštujejo pogoji glede odmorov, tehnične opreme in podobno," meni predsednica združenja, ki se ji zdi, da so bili na tej točki na okrogli mizi tudi slišani. Koliko, bodo videli prihodnje leto, ko bo spet izšel triletni javni razpis za storitve konferenčnega tolmačenja. Ta bo zajemal tudi obdobje, ko bo Slovenija drugič predsedovala Svetu EU, v drugi polovici leta 2021.
En proces, štirje jeziki
Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije letos beleži 45-letnico delovanja. Ob tem jubileju so pripravili različne dogodke, s katerimi želijo predstaviti zgodovinsko in aktualno vlogo poklica tolmača. Mednarodna razstava En proces - štirje jeziki, ki je posvečena pionirjem simultanega tolmačenja na nürnberških procesih, se prihodnji teden, v torek, 25. septembra, na evropski dan jezikov, seli iz Mestne hiše v Ljubljani v Hišo EU.
