Po junijski likvidaciji največjega ormoškega zaposlovalca, Safila, ki je v proizvodnji očal zaposloval kar 557 ljudi, je na zavodu za zaposlovanje pristalo 452 delavcev. Nekaj več kot sto jih je torej našlo novo službo že pred likvidacijo, še kakšnih 116 pa jih službo našlo v dveh mesecih po zaprtju tovarne. Drugi so prijavljeni na borzi in so se morda odločili za čakanje na upokojitev, večji del se jih usposablja in se nadeja novih zaposlitvenih priložnosti. Teh je na širšem območju spodnjega Podravja, kjer je s 7,1 odstotka stopnja registrirane brezposelnosti zdaj že skoraj na ravni tiste pred epidemijo covida, nekaj več kot 2900. Stopnja brezposelnosti je tako na tem območju, kar se je v preteklosti zgodilo le izjemoma, celo nižja od državnega povprečja. Vendar pa je težava v njeni strukturi, saj je več kot 60 odstotkov brezposelnih žensk in starejših od 50 let, kamor sodi tudi večina odpuščenih v Safilu.
Kljub temu na ptujskem zavodu za zaposlovanje ocenjujejo, da si delavci Safila zelo prizadevajo pridobiti nova zaposlitve, saj so se vključili v domala vse ukrepe aktivne zaposlitvene politike, kakor tudi v program fundacije Prizma, ki jim pomaga pri nadaljnji karierni poti s pridobivanjem dodatnih znanj in kompetenc za učinkovitejše prehode na nova delovna mesta.
Vsekakor najboljša novica za prihodnost teh delavcev, ki se še imajo namen vključiti v delo, ostaja podpis pogodbe ormoške občine z družbo Carthago, da bo na tamkajšnjem poslovnem območju izgradila nove proizvodne prostore, medtem, ko jim nakup Safilovih žal ni uspel.
V prvi fazi so napovedali, da bodo v nove proizvodne zmogljivosti vložili 25 milijonov evrov, papirje naj bi na občini uredili že do novembra letos, prvo proizvodnjo naj bi začeli v začetku leta 2023 in za začetek zaposlili od 300 do 400 delavcev. Če bo občina izpeljala obljubljeno komunalno ureditev območja, država pa dala obljubljeno pomoč vlagatelju, ki jo je od podpisu pogodbe obljubil gospodarski minister, bo tako v dveh letih mogoče doseči izničenje izgube za ormoško območje ogromnega števila delovnih mest.
Na srečo je likvidacija ormoškega podjetja sovpadla z intenzivnim iskanjem delovne sile na drugih območjih, saj zaposlovalci v Podravju in Pomurju konstantno iščejo novo, po možnosti že izurjeno delovno silo. Talum, Perutnina, tudi Boxmark in nekatere manjše družbe ter tudi večji zaposlovalci v bližnjih regijah po epidemiji namreč znova iščejo nove delavce.
Razumeti je starejše delavce Safila, da bodo po velikem razočaranju, ki so ga zaposleni doživeli ob likvidaciji podjetja, raje počakali na upokojitev, in tiste, ki so se odločili prejemati denarno nadomestilo za čas brezposelnosti. Nekaj jim za lažje preživetje pomagajo ob likvidaciji podjetja sprejete odpravnine. Vendar te res niso visoke, saj so večinoma imeli le minimalne plače, in tudi sindikat, ki je sicer iztržil za 20 odstotkov višje odpravnine, v državi ni uspel z zahtevo, da ta izpogajanega presežka ne bi obdavčila. Za tiste, ki se morajo zaposliti prej kot bo svoje prostore odprl Carthago, je težava predvsem oddaljenost večjih zaposlovalcev. Za starejše je ta mobilnost lahko kar težava, mlajši pa so se lažje odločili, da sprejmejo novo službo v bolj oddaljenih krajih, nekaj od njih tudi v tujini.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
