The Thing v Narodnem domu: Deset let kasneje

Razdalja med Mariborom in Ljubljano je načeloma povsem enaka v obe smeri. A verjetnost, da na prireditvi v slovenski prestolnici srečaš kakega Mariborčana, je kar precej večja, kot da v prestolnici slovenske Štajerske srečaš Ljubljančana. Da o prebivalcih bolj oddaljenih slovenskih krajev in tujcih sploh ne govorimo. Razen če ... V Mariboru na primer nastopi vodilna zasedba novega nordijskega jazza.
Švedsko-norveški trio The Thing, ki letos slavi polnoletnost - Mats Gustafsson (saksofoni - tudi basovski, torej največji in najgloblje uglašeni), Ingebrigt Haaker Flaten (kontrabas, električna baskitara) in Paal Nilssen-Love (bobni, tolkala) -, je namreč prav to. In četudi je bil sobotni koncert pred natrpanim avditorijem na malem odru Narodnega doma edini v Sloveniji ta hip, "ta stvar" na sončni strani Alp sploh ni neznana.

Tradicija in prelom z njo

Videti in slišati smo jo imeli priložnost že večkrat - njene člane v drugih kombinacijah pa prav tako. In čeprav spomin v desetih letih - toliko je minilo od sicer ne prvega nastopa (ta je bil v Kibli - torej v istem poslopju, le nadstropje višje - štiri leta prej), a do konca prejšnjega tedna zadnjega v Mariboru - nekoliko zbledi, je vendarle ostal dovolj svež za željo po ponovitvi. Brez skrbi, kdor je skupino kdaj slišal, sploh pa doživel v živo, je gotovo ni pozabil. Pravzaprav čudi, da koncerta niso prestavili v večjo dvorano - zanimanja bi bilo gotovo dovolj. Le neposredno interakcijo med glasbeniki in publiko bi to bržkone okrnilo.

Na krilih poživil?

Čeprav bi njihovo glasbo zlahka umestili med dokaj radikalne tokove sodobne improvizirane glasbe, se spoštljivo spogleduje s starejšim free jazzom, a tudi s še starejšo in predvsem bolj poljudno tradicijo popularnega "standardnega" jazza. Z divjim tempom in izrazito dinamiko zlahka nagovarja tudi rockovsko in celo punkovsko publiko. Improvizirane variacije na občasno ponavljajoče se (leit)motivne drobce pa jo približujejo minimalističnim tokovom novodobnih podaljškov klasične glasbe. Pa še (marsi)kaj bi se našlo ...
"Nekdo od nas je pred koncertom popil energetski napitek," je za začetek nastopa nagovoril publiko Gustaffsson, "A uganete, kdo?" Večina prisotnih bi najbrž upala staviti, da kar vsi trije. Pa ne le enega. Ima pa tako intenzivno nažiganje brez predaha tudi svojo ceno (sploh ker v mali kletni dvoranici ob gneči kar hitro postane soparno). Toliko zagnanosti, prizadevnosti in dela, že kar garanja, kot so ga vložili člani zasedbe The Thing v svoj nastop, pa doživimo le redko. In tako je "špil" (s krajšim dodatkom po kar dolgem premoru za buren aplavz) trajal le kako uro in četrt. A nič kaj spokojno sedeči publiki se je seveda zdelo še mnogo manj.