V Mariboru je bila 21. in 22. aprila vrhunska zborovska prireditev, 25. Naša pesem, tekmovanje slovenskih pevskih zasedb. Vrhunska zato, ker so bili letošnji nastopi znanilec nove generacije zborovodij in pevcev. Nastopov na tako visoki kakovostni ravni nismo pričakovali, zato smo toliko bolj veseli. Zborovodje so svoje pevce odlično pripravili za nastop, komaj kateri zbor je pel z notami. Nastopajoči so bili mlajše in srednje generacije. To se je odražalo tudi v svežem zvoku in ubranosti. Interpretacije so bile domišljene, posebno kar zadeva slovenske skladbe. Pri tujih so se zborovodje zgledovali po znanih izvedbah drugih tekmovanj.
Zasedbe
Letos so nastopili dve mali pevski skupini, trije ženski zbori, en moški zbor in štirinajst mešanih zborov. Skupaj dvajset. Dokončno se je pokazalo večletno usihanje kvalitete moških zborov in njihova nezainteresiranost za tekmovanja. Prijavil se je en sam zbor. To je morda namig razpisovalcu in organizatorju, da v prihodnje ne razpisuje več tekmovanja za to zasedbo. Novost na Naši pesmi v zadnjih letih so prijave malih pevskih skupin, ki so tako postale samostojna kategorija tekmovanja. Vsebinsko težo tekmovanja so nosili mešani zbori. To je tudi najbolj atraktivna zasedba, ki ima zahvaljujoč obilici kvalitetne literature možnost predstaviti najboljše dosežke, kar se je tudi zgodilo. Vsi nastopi so bili odrsko dognani in koreografsko domišljeni.
Sporedi - slovenski in tuji
Po propozicijah tekmovanja so bili nastopi omejeni z minutažo, ne s številom skladb. Vsi skupaj so izvedli 88 skladb, v povprečju več kot štiri. Zanimivo je bilo tudi razmerje med posvetnimi in sakralnimi skladbami, ki je bilo skoraj izenačeno: 47 posvetnih in 41 sakralnih. Nekateri zborovodje so spored sestavili pretežno iz posvetnih skladb (Ridiamo Ljubljana, Anamanka Ribnica, DePZ PF Maribor, Komorni zbor H. Wolf Maribor, Komorni zbor AG Univerze v Ljubljani in Komorni zbor Dekor iz Ljubljane), drugi pa pretežno iz sakralnih (Ljubljanski madrigalisti, Collegium vocale Celje, APZ Tone Tomšič, Ljubljana, MePZ Adoramus Logatec in Šaleški APZ). Ti podatki odslikavajo slogovno orientacijo zborovodij in negativen odnos do slovenske sakralne literature, saj so izvajali pretežno tujo literaturo. Gre pa za slovensko nacionalno tekmovanje, ki naj bi predstavilo cvetober slovenske sakralne zborovske literature. Od starejših skladateljev sta to zagotovo Premrl in Tomc. V naboru sporedov so bile solidno zastopane skladbe renesanse in baroka. Teh je bilo 18, v povprečju ena skladba na zbor. Gallusovih skladb je bilo pet.
Zatorej pohvalim zborovodje, ki so izvedli sakralne skladbe slovenskih avtorjev: T. Bec, N. Forte, A. Makor, D. Močnik in U. Pompe. Po drugi strani pa so se zborovodje zadovoljivo predstavili s slovenskimi posvetnimi deli in izvedli 47 skladb 39 skladateljev, od tega 15 obdelav slovenskih ljudskih.
Treba je pohvaliti nekatere zborovodje, ki so segli po slovenski literaturi polpretekle dobe: E. Adamič (Danica Pirečnik), Gobec (Petra Grassi), U. Krek in A. Lajovic (Sebastjan Vrhovnik), Simoniti (Tone Žuraj) in Vrabec (Iztok Kocen). Lahko pa naštejemo nekaj velikih skladateljskih imen, ki jih na tekmovanju ni bilo: M. Kogoj, J. Ravnik, S. Osterc, M. Lipovšek, P. Šivic, D. Švara. Razpisovalci tekmovanja so prezrli visok jubilej staroste slovenskih skladateljev Jakoba Ježa, ki bo letos star 90 let. Lepo bi bilo na tekmovanju slišati 20 njegovih različnih skladb.
Vsakokratna draž in tudi spodbuda razpisovalca tekmovanja je izvedba novitet. Tokrat jih je bilo sedem in kar dve sta bili nagrajeni.
Letošnji festival je bil znanilec nove generacije zborovstva
Debitanti
Zborovodje, ki so se predstavili, so obetavni in zagnani, posebno debitanti. Sodelovalo je devet novih zborov (skoraj polovica od dvajsetih nastopajočih) in pet zborovodij. Nekateri debitantski zbori in zborovodje so posegli po najvišjih priznanjih na tekmovanju. Nastop na tako zahtevnem in kvalitetnem tekmovanju je zanje najboljša šola. Večini od njih je strokovna žirija namenila tudi posebna priznanja in prav je tako. Največje presenečenje tekmovanja je bil zmagovalni debitantski zbor Dekor. Izvedel je premišljeno sestavljen spored petih skladb. Zborovodkinja Petra Grassi je z interpretacijami prepričala žirijo in poslušalce. Posebej izpostavljam še drugouvrščeni, prav tako debitantski Komorni zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani s Sebastjanom Vrhovnikom in asistentko Alenko Podpečan. Njegovi pevci so naši bodoči profesionalni glasbeniki vseh profilov. Vrhovnik je predstavil najboljši in najbolj uravnotežen koncertni spored. Med debitantskimi je treba omeniti tudi dva mešana zbora: iz Zasavja Prosavus in iz Škofje Loke zbor Crescendo. Torej z območij, od koder že desetletja ni bilo nobenega zbora na Naši pesmi.
Analiza prvih treh najboljših kaže, da so se vsi trije predstavili s samo eno sakralno skladbo. Za razliko od nekaterih drugih, ki so izvedli v sporedih po tri. Ali je žirija morda to opazila? Ne mislim samo na število skladb, ampak na šablonske izvedbe pri drugih zborih.
Geografska zastopanost
Zborovsko najbolj razvita Primorska je skorajda abstinirala na Naši pesmi. Razlogi mi niso znani, je pa zanimivo, da so se na tekmovanju pojavili zbori iz manjših krajev in vasi: iz Markovcev kar dva, iz Rač, Logatca, Ribnice in kot izjema zbor iz Vipave. Pogrešali pa smo cvetober najboljših in uveljavljenih slovenskih zborov, predvsem iz Primorske in Italije (Doberdob, Trst) pa tudi iz Ljubljane. Izostali so tudi zbori iz Kranja, Novega mesta, s Prevalj in Ptuja. Morda jim mariborsko tekmovanje ne predstavlja več izziva, da bi tu potrjevali svojo kvaliteto?
Žirija, organizacija
Sestava žirije je bila zasnovana mednarodno. Trije Slovenci in dva tujca. So pa to velika imena svetovnega zborovstva. Toda postavlja se mi vprašanje, kako lahko tujec ocenjuje parametre, kot sta besedilo in slog slovenskih skladb, ker ne razume jezika in vsebine in tako tudi ne skladnosti med pesniško in glasbeno obliko. Menim, da so ravno zaradi tega nastajala manjša odstopanja v številčnih ocenah med žiranti. Je pa letošnja žirija svoje delo opravila profesionalno in zbore razvrstila zelo podobno kot strokovna publika.
Kot vsa leta doslej je bila izvedba prireditve vzorna. Letos prvič je bila unionska dvorana na vseh šestih koncertih polno zasedena.
