Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗
Trenutno je zgolj v skladišču na Barju nakopičenih okoli 2500 ton odpadne embalaže, skupno v šestih centrih za ravnanje z odpadno embalažo, ki so vključeni v Združenje centrov za ravnanje z odpadki Slovenije (GIZ SLOCEROS), pa okoli 3500 ton. Če bi vključili še odpadno embalažo iz komunalnih podjetij in drugih centrov, ki niso v sklopu združenja, naj bi se je nabralo še enkrat toliko. Tako ocenjuje količino odpadne embalaže predsednik združenja in prvi mož ljubljanske Snage Janko Kramžar.
Ta danes tudi ni skrival razočaranja nad sestankom med združenjem in ministrstvom za okolje in prostor zaradi oddaje odpadne embalaže. Kajti v združenju se zavzemajo za intervencijske ukrepe, s katerimi bi zmanjšali kupe odpadne embalaže, ki ostajajo na dvoriščih centrov, medtem ko je ministrica, ki opravlja tekoče posle, Irena Majcen, dejala, da nima nobenih zakonskih osnov, da odredi tak odvoz mimo inšpekcijske službe.
Od slabe k manj slabi rešitvi
Ekologi brez meja opozarjajo, da se povsod kopičijo gore odpadkov - v skladiščih, morjih, državah tretjega sveta. Pri nas se danes to odraža v ogromnih količinah embalaže, ki se je pričela kopičiti v skladiščih komunalnih podjetij. A tu ne gre za problem komunalnih služb, temveč za državni problem, ki bi ga morali, podobno kot onesnaženje z drugimi divjimi deponijami, naši državni organi obravnavati priorietno, vsi posamezniki pa niti približno ne tolerirati. Pri tem dodajajo, da rešitev, ki jo nekateri vidijo v gradnji sežigalnice, ne bo prinesla izboljšanja sistema, temveč samo trenutni premik od slabe, skrajne možnosti odlaganja v manj slabo - sežiganje.
V zbirnih centrih nepredstavljive količine embalaže
Podrobneje o ozadju omenjene problematike je spregovorila Nina Sankovič, vodja odnosov z javnostmi pri Snagi Ljubljana. Kot pravi, sedanji sistem ravnanja z odpadno komunalno embalažo v okviru šestih družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), kjer je glavni cilj večine DROE doseganje dobička, ne zagotavlja učinkovitega in pravočasnega prevzemanja komunalne odpadne embalaže. Razmere so se še poslabšale, potem ko je upravno sodišče družbi Interseroh letos pritrdilo, da je dolžna prevzeti le toliko embalaže, za kolikor podjetja plačajo embalažnino. Upravno sodišče je januarja letos namreč odločilo, da družbi Interseroh ni treba prevzeti več odpadne embalaže, kolikor je na trg dajo podjetja v njeni shemi. Na podlagi te odločitve se je večina družb za ravnanje z odpadno embalažo odločila, da bo ravnala enako. To pomeni, da bodo družbe torej prevzele toliko odpadne embalaže, kolikor so je na trg dali njeni zavezanci, ne pa toliko embalaže, kot bi je skladno s svojimi deleži morale. Posledično se v zbirnih centrih in centrih za ravnanje z odpadki kopiči neprevzeta embalaža v skoraj nepredstavljivih količinah. Za takšne količine pa nimajo (in po zakonodaji tudi niso dolžni imeti) ustreznih in pokritih skladišč. Zato kupi odpadne embalaže pomenijo resno okoljsko grožnjo.
Situacija se lahko čez noč spremeni
Trenutno so največje težave z neodpeljano embalažo v Ljubljani. Sankovičeva poudari, da je nujno, da se odpadna embalaža nemudoma odpelje z dvorišč komunalnih podjetij. To lahko država naredi na več načinov: uvede lahko interventni odvoz, za odvoz lahko pooblasti komunalne družbe in jim zagotovi sredstva za povračilo stroškov, lahko pa prisili družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), da to uredijo.
Povprašali smo še v mariborsko Snago, kakšna je situacija tam, in pojasnili so nam, da trenutno večjih težav s prevzemom odpadne embalaže nimajo. Zavedajo pa se, da se lahko ta situacija čez noč spremeni. "A naši zaposleni se trudijo in so s prevzemniki nenehno v povezavi s ciljem, da za skladiščenje ostane čim manj in da je prevzem reden. Trenutno imamo na skladiščenju manj kot 100 ton odpadne embalaže, kar je za razmere, ki so vladale pred dobrim mesecem, povsem vzdržno," so pojasnili v mariborski Snagi.
7000
ton odpadne embalaže naj bi bilo v Sloveniji
