Piaf kviz: Prava kombinacija zabave in resnosti

Poznate odgovore na vsa vprašanja? Pa tudi če ne, se lahko s prijatelji pomerite na Piaf kvizu, ki ga vsake tri tedne prirejajo v istoimenskem lokalu v Poštni ulici. Pravila za igranje so preprosta. Na kviz se lahko prijavi posameznik ali skupina, v kateri je do šest ljudi. Odgovarja se na 40 vprašanj, ki so razdeljena v štiri sklope po deset vprašanj. Sklopi imajo običajno skrito rdečo nit, ki vam je v pomoč, če jo odkrijete, sicer je razmišljanje malo bolj naporno, a v vsakem primeru zabavno. Vprašanja postavlja kviz mojster, ekipe pa odgovore zapisujejo na liste. Po koncu kviza strokovna komisija preveri odgovore in razglasi zmagovalca. Organizatorji kviza pozdravljajo družbeno nazdravljanje, prepovedana pa je kakršnakoli pomoč s telefoni ali drugimi pripomočki. Če naletijo na goljufa, vsi udeleženci kviza nanj kažejo s prstom in vpijejo "Shame, shame, shame", po slovensko sramota.

Od ideje do rdeče niti

Idejo za kviz sta dobila sedanja kviz mojstrica Petra Kokol in bivši kviz mojster Aljoša Šorga. Petra se v času, ko je živela v Londonu, sicer v kvizu nikoli ni preizkusila, Aljošo pa je kviz tako navdušil, da je podobnega želel organizirati tudi v Mariboru. Obrnila sta se na lastnika lokala Piaf Ramiza Derlića, ki je bil takoj za: "Izvirne vsebine, kot je ta kviz, vžgejo pri ljudeh, ki se radi kreativno zabavajo." Po odhodu Aljoše na doktorski študij na Nizozemsko, sta se Petri pri organizaciji pridružila Nejc Kop in Jure Kirbiš. Slednjega je pred kratkim nadomestil Boštjan Kmetec. "Boštjan je bil vedno zelo dober. Ker je zmagal petkrat zaporedoma, ni bilo več smiselno, da bi igral, zato smo ga povišali v kviz mojstra," v smehu pojasnjuje Nejc.
Voditelji kviza vprašanja običajno pripravijo tako, da se spomnijo gesla ali teme, ki bi jo radi uporabili, in potem iz tega izpeljejo rdečo nit. Tako so bila Petrina vprašanja na torkovem kvizu povezana s tekmovanjem Tour de France, njegova rdeča nit pa je bila, da so se vse besede začele z zlogom pe. Boštjanovi odgovori so bili povezani z majhnostjo v različnih jezikih in izpeljankah. Nejčev sklop pa je spraševal po državah. Zadnji, skupni sklop ni imel rdeče niti. Ker jih zanimajo različne stvari, se njihova vprašanja tematsko nikoli ne pokrivajo. Nejc podobno svetuje tekmovalcem: "Tudi za tekmovalce je bolje, če prihajajo iz različnih družb. Tako so lahko rezultatsko boljši, saj pokrivajo več področij."

Nagrado dobi tudi predzadnji

Prve tri uvrščene ekipe in predzadnja so za svoj trud nagrajene z bonom za Piaf. "Nagrado dobi tudi predzadnji, saj bi se kdo lahko potrudil biti zadnji. Da si predzadnji, pa moraš na nekaj vprašanj odgovoriti pravilno," pojasnjuje Boštjan. V duhu zdrave tekmovalnosti sodelujoči zelo redko goljufajo. "Resnično goljufal je nekdo samo enkrat. Običajno koga kdo kliče in se ta pomotoma oglasi. Enkrat se je en fant oglasil na telefon in rekli smo mu, da mora priti govorit k mikrofonu. Prišel je in rekel: Ja, kupi tisto zeleno oro in belo vino," se spominja Petra. Ta torek se je kviza udeležilo okrog 60 tekmovalcev, ki so preplavili Poštno ulico, največje število tekmovalcev do zdaj pa je bilo 105. Derlić kvizu uspeh pripisuje zaradi prave kombinacije zabave in resnosti: "Čeprav kviz ohranja vsebinsko resnost, je hkrati zelo družaben. Bistvo kviza sta zabavna animacija kviz mojstrov in prijateljsko vzdušje." Naslednji Piaf kviz bo na sporedu 8. avgusta.