Natanko pet tednov po virtualni inavguraciji je ameriški predsednik Joe Biden zelo plastično pokazal, da ni le politični voditelj, temveč tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil še zmeraj najvplivnejše in vojaško najmočnejše države na svetu. Zračni napadi na pripadnike proiranskih šiitskih milic na meji med Sirijo in Irakom seveda niso imeli nobenega pravega strateškega pomena, pač pa zelo močno politično sporočilo: ZDA so še vedno tu, še zmeraj vplivne in po potrebi nevarne.
Združene države Amerike so za časa predsedovanja Bidnovega predhodnika Donalda Trumpa izgubile velik del geopolitičnega vpliva, če seveda izvzamemo trgovanje z orožjem, in se pospešeno trudijo vrniti na zemljevid svetovnih velesil. Na začetku delovanja povsem nove vlade pa ni dovolj le zunanjepolitični angažma pod vodstvom prekaljenega diplomatskega veterana Anthonyja Blinkna, treba je zadostiti tudi jastrebom znotraj lastne države in pokazati moč onim zunaj nje. Četudi na Bližnjem vzhodu, kjer so ZDA verjetno nepovratno izgubile primat in ga prepustile Rusiji, toda današnje raketno sporočilo ima daljši domet. Odzvanjalo naj bi tako v Moskvi kot Pekingu, pa na sedežu zveze Nato v Bruslju, v Jeruzalemu in predvsem v - bližnjem Teheranu.
Iran oziroma težko prigarani jedrski sporazum z njim, ki ga je podpisal nekdanji Bidnov politični šef, bivši ameriški predsednik Barack Obama, nato pa pred poltretjim letom od njega enostransko odstopil Donald Trump, ima za novega predsednika ZDA in ameriško diplomacijo večplastno prioritetno vlogo. Za Bidna morda emocionalno, za ameriškega najtesnejšega zaveznika, Izrael, politično-vojaško, v vsakem primeru pa bo šlo med Washingtonom in Teheranom v prihodnjih tednih za nadvse dinamično merjenje moči. Tako v ameriški kot iranski politiki ne skrivajo, da bi se pogojno radi vrnili k sporazumu, a nihče ne želi popustiti prvi; ZDA želijo, da se Iran takoj zaveže k uresničitvi sklepov iz sporazuma in preneha z bogatenjem urana ter drugimi jedrskimi aktivnostmi, medtem ko druga stran zahteva takojšnjo ukinitev julija 2018 vnovič uvedenih gospodarskih sankcij. Časa je zelo malo. V Iranu bodo junija letos predsedniške volitve, in če sedanjega zmernega predsednika Hasana Rohanija zamenja kateri od trdorokcev, bo sporazum verjetno dokončno mrtev. Podobno proti volilnemu dnevu gleda izraelski premier Benjamin Netanjahu, zapriseženi sovražnik Irana, le da ga volitve čakajo že čez manj kot mesec dni.
S tem, ko je 78-letni Joe Biden osebno odobril napad, ki bi bil glede na razsežnosti in posledice sicer v domeni nižjih vojaških poveljnikov na terenu, je ameriškim nasprotnikom in zaveznikom poslal jasno sporočilo: "Ne, nisem eden najšibkejših predsednikov ZDA, kot morda mislijo nekateri. Za dokazovanje tega in tudi, da so ZDA še vedno svetovna velesila, sem pripravljen uporabiti tudi vojaško moč."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
