Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Kitajska namerava postati na področju kmetijstva in pridelave hrane na globalni ravni veliko pomembnejša država, kot je zdaj. To je mogoče sklepati po že izvedenih in napovedanih nakupih podjetij v zadnjih letih. Eden glavnih razlogov za osredotočenje Kitajske na pridelavo hrane je, da mora nahraniti 1,4 milijarde svojih prebivalcev, ki se vse bolj prehranjujejo na enak način kot ljudje na Zahodu.
Kitajski minister za kmetijstvo Han Changfu je pred kratkim na ministrski konferenci 12. foruma kmetijsko-trgovinskega in gospodarskega sodelovanja med Kitajsko ter državami Srednje in Vzhodne Evrope na Brdu napovedal nadaljnjo krepitev sodelovanja, v katerem vidi velik potencial. Poleg tega, da Kitajci menijo, da je treba zagotoviti varno hrano, je poudaril tudi krepitev investicijskih priložnosti v kmetijstvu.
Po sledi razvoja ZDA
Alex Zhang, soustanovitelj kitajske družbe Hosen Capital, ki je že vložila 300 milijonov dolarjev v nakup podjetij, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in proizvodnjo hrane, je pred meseci dejal, da se celotna kitajska industrija, povezana s kmetijstvom in proizvodnjo hrane, modernizira s hitrostjo, "kakršne do zdaj v kitajski proizvodnji hrane nismo videli". Kitajci svojo živilsko industrijo in kmetijstvo posodabljajo na enak način, kot so svoje kmetijstvo in proizvodnjo hrane razvijale ZDA. "Naša živilska industrija se bo razvila na podoben način kot internetna industrija, kjer so štiri od desetih najboljših svetovnih podjetij kitajska. Nekaj podobnega bomo čez deset let najbrž imeli na področju živilske industrije," je napovedal Alex Zhang.
Analizo razvoja kitajskega kmetijstva in živilske industrije je pred kratkim objavila Rabobank iz Hongkonga. Kot poroča spletni portal Agriculture, njeni analitiki izpostavljajo, da je cilj Kitajske poleg povečanja vloge njenih kmetijsko-živilskih podjetij na globalnem trgu tudi zagotoviti dovolj hrane za 1,4 milijarde domačih prebivalcev. Donos pri pridelavi koruze, soje in pšenice se na Kitajskem povečuje počasneje kot na globalni ravni. Analitiki recimo ocenjujejo, da se bo hektarski donos koruze do leta 2026 na Kitajskem povečal na 6,37 tone, v ZDA pa na 10 ton.
80 odstotkov Kitajcev je pripravljenih plačati več za hrano, ki ne vsebuje spornih dodatkov.
Nakupi kemičnih tovarn in semenarn
Med prizadevanji Kitajcev za povečanje hektarskega donosa analitiki Rabobank izpostavljajo državno družbo ChemChina, ki je pravkar postala lastnica 98 odstotkov delnic proizvajalca semen in pesticidov Syngenta. Kitajski sklad CITIC Agri Fund je julija po poročanju Reutersa za 1,1 milijarde dolarjev kupil proizvodnjo koruznih semen, ki je bila del ameriškega giganta Dow Chemical v Braziliji. Novinarji Reutersa so ta nakup označili za del kitajske strategije za povečanje teže na globalnem trgu s semeni. Nakup CITIC Agri Funda namreč vključuje tako proizvodnjo semen kot laboratorije za raziskave in razvoj semen pa tudi licenco za uporabo znamke Dow Sementes za določeno obdobje. ChemChina se zanima tudi za nakup semenskega sektorja nemškega Bayerja, ki mora ta sektor prodati, če želi dobiti dovoljenje regulatorjev za nakup ameriškega proizvajalca gensko spremenjenih organizmov Monsanto.
Vse pomembnejši svetovni igralec
Luis Chein, direktor WH Group, je potrdil, da v Evropi in ZDA iščejo proizvajalce govedine in perutnine, ki bi jih lahko prevzeli, a ni navedel, kdo so njihove tarče. Dejal je le, da želijo vstopiti na trg z govejim mesom z nakupi klavnic in obratov za predelavo, za vstop na trg s perutninskim mesom pa so pripravljeni kupiti podjetja v celotni verigi.
Analitiki Rabobank ocenjujejo, da se bodo kitajska podjetja pri naložbah v prihodnje zagotovo osredotočila tudi na "tehnologije, ki omogoča povečanje produktivnosti na področju reje". Poleg tega bo Kitajska po njihovem mnenju tudi pri kmetijstvu in v živilski industriji nedvomno izkoristila svoje trgovske sposobnosti. Tako bo postala pomemben svetovni igralec pri določanju cen kmetijskih pridelkov ter krme in kemikalij za kmetijsko pridelavo. Kot velika uvoznica bo imela vse pomembnejšo vlogo še pri odločanju o kakovosti hrane.
Po zemljo v tujino
Kitajska, kjer živi petina svetovnega prebivalstva, ima samo slabih devet odstotkov vse obdelovalne zemlje na svetu. Pa še od tega je po podatkih ministrstva za kmetijstvo kar 40 odstotkov onesnažene. OZN je že leta 2010 svarila, da bo država težko nahranila svojih 1,4 milijarde prebivalcev, če bo nadaljevala z industrijskim onesnaževanjem in pozidavo rodovitne zemlje. Kitajska vlada je pripravila akcijski načrt, ki predvideva, da bo do leta 2020 za kmetijstvo spet usposobila 90 odstotkov onesnažene zemlje. Nevladne organizacije, zlasti Greenpeace, opozarjajo, da za izvedbo tega načrta ni sprejela ustreznih zakonov. Da nahrani svoje prebivalce, Kitajska hrano uvaža in njena podjetja v tujini kupujejo rodovitno zemljo. Po podatkih portala Statista.com je Kitajska lani imela v tujini 1,4 milijona hektarov kmetijske zemlje. Od tega je imela 341 tisoč hektarov v Rusiji, 274 tisoč hektarov v Gvajani. Kitajci nakupujejo kmetijsko zemljo tudi v Evropi, ne le v Romuniji, tudi v Nemčiji in Franciji.
Bolj pozorni, kaj jedo
Zdrava hrana z obroki brez mesa, zlasti prašičjega, je na Kitajskem vse bolj trend. Zhou Wei, direktor za proizvode v družbi Synear Food, pravi, da Kitajci vse več povprašujejo po zelenjavnih izdelkih, zato ima njegovo podjetje veliko možnosti za rast. V družbi Harmony Catering, ki dobavlja hrano za zaposlene v podjetjih, po poročanju Reutersa ugotavljajo, da danes zaposleni v tehnoloških podjetjih, bankah in naftni industriji pojedo za deset odstotkov manj mesa in za deset odstotkov več sveže zelenjave kot pred petimi leti. Li Huang, podpredsednik Harmony Cateringa, pojasnjuje, da pri pripravi obrokov zmanjšujejo količino prašičjega mesa in dodajajo več govedine in ovčetine.
Predvsem prebivalci mest in višje izobraženi zaposleni so na Kitajskem bolj pozorni, kaj jedo. V zadnjih letih se je recimo zelo povečala ponudba zelenjavnih obrokov v univerzitetnih naseljih. A tudi kitajska vlada si prizadeva za spremembo načina prehranjevanja, saj je vse več otrok predebelih, vse več Kitajcev ima bolezni srca in ožilja.
Anketa družbe Nielsen je lani pokazala, da je več kot 80 odstotkov Kitajcev pripravljenih plačati več za hrano, ki ne vsebuje spornih dodatkov. Na globalni ravni je za takšno hrano pripravljenih plačati 68 odstotkov vprašanih.
