Na konferenci AI4GOOD: Roboti nas ne bodo zasužnjili

UI je vse bolj prisotna v našem vsakdanu, z njo se srečamo v avtomobilih, računalnikih in telefonih, naših domovih, pa delovnih procesih. Praviloma naj bi nam marsikje olajšala življenje, veliko pa je tudi skeptikov, ki svarijo pred negativnimi posledicami razvoja umetne inteligence. 

Pionirji v Sloveniji

V Sloveniji za vodilno organizacijo na področju UI velja Institut Jožef Stefan (IJS), kjer so z raziskovanjem umetne inteligence začeli že leta 1972, nakaj let pozneje pa so vzpostavili tudi Laboratorij za umetno inteligenco, ki deluje še danes. Ne dolgo za njimi so z raziskovanjem tega zanimivega področja začeli tudi na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer so leta 1981 ustanovili prvi laboratorij. Danes pa v Sloveniji na tem področju deluje okrog 30 raziskovalnih organizacij.
Doc. dr. Aleksander Sadikov, ki se v sklopu Laboratorija za umetno inteligenco na FRI ukvarja z razvojem aplikativne rešitve za testianje znakov parkinsonove bolezni je pojasnil, da so eden od pokazateljev te bolezni tremorji oziroma tresavica. Aplikacija ParkinsonCheck, ki jo v laboratoriju razvijajo in ki deluje na osnovi umetne inteligence, pa je namenjena zaznavanju in razločevanju tremorjev (tresavice). Namenjena je predvsem ljudem s tresavico, sposobna pa je ločiti parkinsonsko in esencialno tresavico od ostalih oblik tresavice. Aplikacija je dostopna vsem, saj jo je mogoče uporabiti na mobilnih napravah z zaslonom na dotik.

UI bo pomagala, ne bo nas zasužnjila

Skočaj je izpostavil, da so uspešno vzpostavili sistem za detekcijo anomalij površine, ki samodejno zaznava napake pri polizdelkih, sistem, ki s pomočjo kamer zazna poškodbe na avtomobilu, sistem za prepoznavo prometnih znakov, sistem za štetje polipov na školjkah, s pomočjo katerih biologi ocenjujejo kakovost vode ipd., in avtonomno plovilo, ki se zna samodejno izogibati oviram v morju.
"Človek pri računanju ni blazno zmogljiv. Če podam eno zapleteno enačbo, jo bo redkokdo rešil na pamet ali kar izstrelil rezultat. Smo pa zelo dobri pri razpoznavanju vzorca. Takoj prepoznamo svoj avto in znamo ločiti psa od mačke. Prav tako smo precej dobri v višje nivojskem razmišljanju, sklepanju in učenju. Računalnik pa deluje malo drugače. Super je pri računanju, saj vam bo takoj podal rezultat zapletene enačbe, relativno dobro razpoznava tudi vzorce, vendar precej slabše od ljudi, najslabši pa je na nivoju sklepanja. V zadnjih letih je največji napredek narejen na razpoznavanju vzorcev, vendar smo danes šele na začetku razvoja umetne inteligence. Ne bojim pa se, da bi prišlo do digitalne superinteligence. Roboti nas ne bodo zasužnjili, kar se pogostokrat sprašujemo," je povedal Skočaj.