Konzerva sardin je sila praktična reč. Kamorkoli krenemo na pot, jo lahko vzamemo s seboj in z enim samim potegom odpremo ter potešimo lakoto. No, saj je še veliko drugih konzerv, ki jih odpremo z zanko na pokrovu (kje so že tisti časi, ko smo konzerve odpirali z majhnim črnim nožkom), a ribje konzerve so edine, katerih vsebina velja za zdravo. Oziroma so ribe edina hrana, ki s konzerviranjem ne izgubi hranilne vrednosti, so nas učili že v osnovni šoli. Če je v škatlici sardina, kraljica morja, je seveda še boljše.
In če je na pokrovu konzerve mrož v belo-modri mornarski majici in nad njim rdeči napis Eva, pomeni to eno najbolj prepoznavnih ribjih konzerv. Vsaj na območju nekdanje skupne države Jugoslavije. Generacije otrok so rasle ob tej konzervi, za mnoge je bila to edina riba, ki so jo kdaj jedli. Tudi očetje se ji niso mogli upreti, čeprav so mame obračale glavo proč, ker so fotri zraven jedli še čebulo. A so tudi kipeli od zdravja. In nič čudnega, da se nekateri sardin Eva spominjajo s tolikšno nostalgijo, da ima ta reč celo svojo stran na facebooku. In čeprav je proizvod hrvaški, je FB-profil odprl ljubitelj teh sardin iz Srbije.
Teče 44. leto, kar je iz Adrie Zadar, tovarne za predelavo rib, prišla prva konzerva sardin Eva na takratni skupni trg. In se že na začetku začela prebijati proti vrhu najbolj iskanih konzerviranih sardin, čeprav še zdaleč ni bila edina. Tudi Slovenija se je ponašala s svojimi konzerviranimi ribami, vključno s sardinami, izolski Delamaris je bil vsega spoštovanja vredno podjetje za lov in predelavo ter prodajo rib.
Smrad zapira okna
Težave v proizvodnji so se pokazale tudi v izdelkih, saj je Podravka pred časom s prodajnih polic umikala konzerve sardin s česnom in peteršiljem, ker je zaradi slabe finalizacije v konzervi ostajal zrak. A to ni edina težava Ostree, maja letos je bila vodilnim izrečena kazen zaradi izpusta odpadnih voda v neposredno okolico, zaradi česar ljudje od smradu niti oken niso mogli odpirati. Na prodajnih policah teh težav ni zaznati, mrož Šime se še vedno smehlja s pokrovov konzerv Eva. Močan je kot otroci, ki so ob njem rasli.
V spominu generacij
Vprašanje, zakaj so bile prav konzerve sardin Eva tiste, ki so se tako globoke zarezale v spomin prejšnjih generacij, bo verjetno ostalo brez odgovora, a v Slobodni Dalmaciji so pred kratkim ugibali, da gre morda za balkansko inačico Popaja. Saj vemo, kajne, kako si je Popaj mišice krepil s špinačo in tako morda pripomogel, da je trdoglavi nadobudnež le začel jesti to zelenolistno rastlino, pa menda sploh ni tako zelo hranilna, kot je veljalo dolga leta. Vsaj tako simpatičen kot Popaj je bil v tistem času tudi mrož Šime, čuvaj sardin Eva. In kasneje tudi lik na vseh ribjih konzervah (skuša, tuna), ki so prihajale iz Adrie.
Po letu 2003, ko je distribucijo ribjih konzerv Adrie prevzela mogočna Podravka, so na police trgovin po vsem Balkanu in številnih drugih evropskih državah zložili nad 40 milijonov ribjih konzerv Eva.

Ostrea pač ni Adria
A Ostrei kljub precejšnjim vlaganjem in podpori Podravke ni šlo prav gladko. Po pisanju omenjenega portala je podjetje nenehno poslovalo na robu zakonitosti in likvidnosti, dolgove si je nabralo tudi zaradi neplačevanja vode, ki je nujna za proizvodnjo. Povrhu se je izkazalo, da so lastniki Ostree poskrbeli, da se proizvodne linije iz Adrie prenesejo v njihovo tovarno, vključno s proizvodno linijo za finalizacijo konzerv. Dejanje je bilo prijavljeno policiji in nekaj strojev so vrnili Adrii, linije pa ne. Vse to se je dogajalo v času, ko je Podravka proizvodnjo izdelkov z imenom Eva prenesla v Ostreo, zato se mnogi sprašujejo, kakšni interesi so vodilne ljudi hrvaškega prehranskega velikana vodili iz Adrie v Ostreo.
Med mitom in resničnostjo
Sardina Eva je najbolj znana konzerva iz družine izdelkov Eva, ob njej konzervirajo še meso skuše, tune in lososa ter slanike, na voljo so tudi različne ribje paštete.
Medtem ko je sardina v konzervah Eva jadranska, je tuna iz Atlantika in Indijskega oceana. Poreklo ribe mora biti navedeno.
Leta 2011 je Podravka iz prodaje umaknila 1600 konzerv filejev skuše v rastlinskem olju, ker so nekatere vsebovale preveč histamina, ki se sprošča pri razgradnji ribjega črevesja. Riba naj bi bila kontaminirana še pred konzerviranjem.
Iz Zadra je tudi blagovna znamka Maraska. Iz višenj s tem imenom so v Zadru že v 16. stoletju začeli izdelovati liker maraskino. Bilo bi prav zanimivo poizvedeti, katera blagovna znamka je bolj znana.
Mit o sardinah Eva in mrožu Šimetu ostaja, resničnost pa je 200 milijonov kun dolga propadle Adrie in 150 ljudi, ki so izgubili delo.