Minimalna plača bo od 1. januarja višja za 4,7 odstotka, kar za zaposlene pomeni, da bodo prejeli 25 evrov več na mesec. Tako je včeraj odločila ministrica za delo Anja Kopač Mrak, potem ko se socialni partnerji niso uspeli dogovoriti. Sindikati so zahtevali 6,2-odstotni dvig, delodajalci najprej zgolj 1,7-odstotnega, kolikor je lani znašala inflacija, kasneje pa so sindikatom poslali še en predlog - za 3,5-odstotni dvig v letošnjem in prav toliko v prihodnjem letu, vendar so ga sindikati zavrnili.
"Gre za dostojno delo"
Nova višina minimalne plače, ki je 842,79 evra bruto in 638,42 evra neto, bo tako danes objavljena v uradnem listu. Ministrica je prepričana, da 4,7-odstotno zvišanje minimalne plače ne bo ogrozilo slovenskega gospodarstva. Realno bodo stroški delodajalcev narasli za tri odstotne točke, vendar glede na gospodarsko rast in razmere meni, da je prav, da se najnižji prag plač dvigne. "Gre za dostojno delo in ne socialni prejemek," je poudarila ministrica, ki sicer obžaluje, da se socialni partnerji niso uspeli dogovoriti, in dodala: "Minimalna plača je tista točka, kjer najtežje dosežemo dogovor, pa bi bilo morda najbolj potrebno, da presežemo razlike."
Podjetje bo moralo zaposlenemu z minimalno plačo nameniti 1220 evrov na mesec
Nezadovoljni v GZS
Z njeno odločitvijo so nezadovoljni tudi v GZS. "Povečanje minimalne bruto plače za 4,7 odstotka zviša neto plačo zaposlenega za 25 evrov, toda strošek dela se poveča za bistveno več - za 50 evrov, kar je 5,3 odstotka. Podjetje bo moralo zaposlenemu z minimalno plačo nameniti 1220 evrov na mesec (bruto bruto, z vključenim regresom in povračili stroškov). Gre za bistveno povišanje stroškov dela, ki se bodo negativno odrazili v konkurenčnosti teh podjetij. Najbolj bodo na udaru tiste dejavnosti, kjer je že danes ustvarjena nizka dodana vrednost na zaposlenega – kot so lesna, tekstilna in del kovinske industrije. Večini teh industrij cene določa globalni trg. Že zdaj so plače njihovih zaposlenih v Sloveniji približno trikrat višje kot v konkurenčnih državah za te dejavnosti. Dvig minimalne plače ima sicer lahko pozitivne učinke, če se poveča produktivnost, vendar pa na srednji rok pomeni manjše število zaposlenih v posameznih dejavnostih, pri prezadolženih podjetjih tudi odpuščanje," so zapisali v sporočilu za javnost.
Kupna moč za tretjino višja
Kupna moč minimalne plače je danes za tretjino višja kot leta 2003, od leta 2010 (takrat se je zvišala kar za 22,9 odstotka) pa do danes se je minimalna plača zvišala za 36 odstotkov. Dodajmo, da v Sloveniji minimalno plačo prejema okoli 33.000 zaposlenih, od tega 25.000 v zasebnem in 8000 v javnem sektorju, kar je precej manj kot leta 2013, ko jo je v Sloveniji prejemalo še okoli 50.000 zaposlenih.
