Kakšna so splošna priporočila za otroke s sladkorno boleznijo?
Smernice so nekako enake kot pri otrocih, ki nimajo sladkorne bolezni. Vsak mladostnik naj bi bil aktiven vsaj eno uro na dan, poleg tega naj bi imel od tri- do štirikrat na teden vsaj en delež intenzivnejše vadbe, denimo vsaj 15 minut. Telesna vadba ima dolgoročne učinke na urejenost presnove, poleg tega je kratkoročno povezana z nihanji krvnega sladkorja.
Vendar različni tipi vadbe povzročijo drugačen odziv.
Res je, aerobna vadba, kot sta tek in kolesarjenje, praviloma povzroči padec krvnega sladkorja. Anaerobna, tipično so to sprinti ali vaje za moč, pa povzroči dvig krvnega sladkorja, ker gre pri njej še za aktivacijo stresnih hormonov in adrenalina. Pri mešani vadbi, ki je mogoče najpogostejša v otroški populaciji, to so denimo igre z žogo in druge otroške igre, kjer gre za neko aerobno vadbo z vmesnimi sprinti, je odziv krvnega sladkorja najbolj nepredvidljiv, sladkor lahko blago poraste ali pa občasno blago pade. Pomembno je tudi vedeti, da gre po sami vadbi, predvsem v noči po njej, za spremenjeno občutljivost za inzulin, kar lahko povzroči dodaten padec ravni glukoze v nočnem času in eden največjih strahov staršev otrok s sladkorno boleznijo je, da bi otroci ponoči imeli pomembno hipoglikemijo.
Kje lahko starši dobijo nasvet?
Naše glavno poslanstvo je, da tudi izobražujemo. Ob vsaki postavitvi diagnoze na Pediatrični kliniki vedno izobražujemo tudi starše, pozneje povabimo vzgojitelje in učitelje, občasno se udeležijo tudi nekateri trenerji. Vsak, ki bo športno aktiven v družbi otroka s sladkorno boleznijo, je dobro, da pozna določene principe. Prvi je, da razume, da ima otrok lahko padce ali pomembna nihanja ravni krvnega sladkorja med vadbo in da je to težava, ki jo je treba znati rešiti, zato je treba ukrepati že pred samo vadbo.
Kako?
Sodobnejši pripomočki, denimo črpalka, če je v povezavi z glukoznim senzorjem, omogočajo precej bolj natančne prilagoditve. Na primer, da si nastaviš, da uro pred vadbo črpalka dovaja polovico manj bazalnega inzulina ali pa za tarčo za šport, ki je nekoliko višja kot za siceršnje življenje, da zaradi potencialnega padca manj agresivno prilagaja inzulin. Enako velja po sami vadbi. Takrat je treba spet začasno zmanjšati inzulin in znižati tarčo. Tudi poleti, ko so otroci pogosto bolj aktivni in manj pod stresom, potrebujejo manj inzulina.
Kaj pa prehrana?
Pomembno je, da imajo otroci pred vadbo ustrezne obroke – in tudi po vadbi. Takrat naj zaužijejo še kakšen bolj sestavljen obrok, lahko z nekoliko več beljakovin in tudi maščobami, ki bo poskrbel za neko dolgotrajnejšo stabilizacijo glukoze.
In če to ne pomaga?
Če nam s temi ukrepi ne uspe stabilizirati krvnega sladkorja, potem pridejo na vrsto t. i. rešilni ogljikovi hidrati, kot so geli, sladki napitki, ki zelo hitro pridejo v kri in naj jih imajo otroci vedno s seboj. Vendar naj bo to le občasen nadomestek, ker če to dodajaš vsak dan, vseeno prinese pomemben dodaten delež enostavnih kalorij, kar je dolgoročno pomembno tudi za težo. Najpomembneje je, da otroci znajo nadzorovati raven krvnega sladkorja in imeti stabilen sladkor. Morajo vedeti, da ni dobro, če imaš nizek sladkor, a tudi ne, če imaš visokega.
Zakaj?
Zelo visok krvni sladkor je dolgoročno zelo škodljiv tudi za naše možgane, lahko pa tudi akutno vpliva na naše odločitve, kar je tudi pri športu lahko zelo pomembno. Jure Balažić, odličen nekdanji košarkar, ki je zbolel za sladkorno boleznijo tipa 1 pri 18 letih in se je letos udeležil našega poletnega tabora za otroke s sladkorno boleznijo, nam je povedal, da je bilo zanj vedno najpomembneje, da ima sladkor čim bolj primeren, da lahko tako čim bolje igra. Hkrati pa je tudi on, kot marsikdo drug, prikrival, da ima sladkorno bolezen. Stigma je pri tej bolezni žal še vedno prisotna.
Jure Balažic
So lahko vzorniki med znanimi športniki v uteho?
Vzorniki imajo zelo pomembno vlogo, tudi na letošnjih poletnih olimpijskih igrah na Japonskem je nastopila dirkalna kolesarka na velodromu Mandy Marquardt, ki je del profesionalne ekipe kolesarjev Team NovoNordisk. V nogometni ekipi Real Madrid igra nogometaš Nacho Fernandez s sladkorno boleznijo tipa 1, v NHL so to hokejisti Cory Conacher, Max Domi, Luke Kunin … Mi smo tu, da jim s svojimi izkušnjami pomagamo dosegati postavljene cilje. Bolezen ne sme preprečiti sanj, raje naj pomeni dodatnega tekmeca, ki ga je treba premagati. Nas je strah neznanja, z ustreznim znanjem pa strah postopoma izzveni.
Ekipa Novo Nordisk
Kako pa je z zimskimi športi, kot so smučanje, deskanje, tek na smučeh?
Načeloma ni treba posebej prilagajati količine inzulina zaradi zimskih vremenskih razmer, so pa vsi pripomočki občutljivi za mraz, zato jih je treba ustrezno zaščititi. Spomnim se zelo dobrega predavanja, ki ga je imel alpinist Will Cross, ki ima sladkorno bolezen tipa 1 in je z inzulinsko črpalko preplezal celo Everest. V resnici torej ni omejitev, treba je le razumeti pogoje.
Koliko pa na krvni sladkor vpliva stres zaradi pomembnih tekmovanj?
Stres je zelo pomemben, to se pozna že pri šolarjih. Ob koncu šole bodo otroci verjetno potrebovali manj inzulina, jeseni, ko se šola začne, bo treba odmerek povečati. Pri profesionalnih športih je to še toliko bolj očitno. Tudi če še tako pridno treniraš in na treningu dosegaš res dobre rezultate, je lahko na tekmovanju zaradi rivalstva, adrenalina in drugih dejavnikov odziv sladkorja nekoliko drugačen. Naš nasvet je, da vsak posluša svoje telo in se uči, kje so njegove meje.
Torej sladkorna bolezen ni ovira?
Sladkorna bolezen naj nikoli ne bo ovira. Šport je en vidik, poleg tega je še življenje, šola, poklic, partnerstvo, družina. Pogosto otroci po diagnozi postanejo celo veliko bolj zdravi, ker so starši vključili šport v družinsko življenje. Namesto da bi nagrajevali s sladkarijami, so začeli nagrajevati s svojim časom, kar je verjetno edina prava pot. Zdaj aktivno preživijo čas skupaj in cela družina živi bolj zdravo. Ni treba, da otroke in mladostnike, ki se že ukvarjajo s profesionalnim športom, sladkorna bolezen ustavi. Tudi mi jih ne bomo ustavili, lahko pa jih spodbudimo in pomagamo poiskati način, da se z diagnozo in ovirami spopadejo. Številni postanejo še boljši, močnejši in bolj odporni, saj so premagali še enega dodatnega tekmeca. In to je korak več k boljši samopodobi.
Doc. dr. Klemen Dovč
{infobox-gray_full}178931{/infobox-gray_full}
Preberite več zanimivih vsebin
v novi digitalni prilogi 'Sladko življenje',
brezplačno.
