
Bienale oblikovanja je mednarodni kulturni dogodek, ki deluje kot mednarodna platforma za nove pristope v oblikovanju in arhitekturi, s katerimi se odziva na aktualne lokalne in globalne okoliščine. Letošnja tema je vernakularno oziroma supervernakularno oblikovanje, ki navdih za sodobne inovacije išče v starih ljudskih znanjih in veščinah. »To vključuje tako odnos do preteklosti, skrb za prihodnost kot reševanje aktualnih težav,« pojasnjuje dr. Bogo Zupančič, direktor MAO. Izbrali smo nekaj izdelkov, ki ponazarjajo to idejo.
Delavski klobuk iz drevesne gobe
Mehak delavski klobuk neznanega izvora iz 19. stoletja iz usnju podobnega materiala je izrezljan iz drevesne gobe, ki raste na brezi. Ta praksa je bila nekoč nekaj običajnega v srednji in vzhodni Evropi. Po vernakularnih običajih po vsem svetu uporabljajo glive za hrano, materiale in zdravila. Sodobna znanost šele dobro spoznava kompleksno vlogo, ki jo v naravnih ekosistemih igrajo glive, in proučuje druge potencialne namene uporabe novih materialov. Glive se vse pogosteje uporabljajo za izdelavo najrazličnejših biomaterialov, ki so alternativa plastiki, usnju, gradbenim materialom in embalaži.

Biološko razgradljiv pladenj za obroke na letalu
Ekološki pladenj za obroke na letalu je alternativa plastični posodi za enkratno uporabo, ki prispeva k 5,7 milijona tonam odpadkov, ki jih vsakoletno ustvari letalska industrija. V podjetju PriestmanGoode so pladenj izdelali iz biološko razgradljivih, užitnih ali kompostnih materialov. Za izdelavo pladnja se lahko uporabijo kavne usedline, ličje kokosovih orehov in užitne vaflje.

Sistem Indus
Številni obrtniki v Indiji se soočajo z izzivom, kako se z omejenimi sredstvi lotiti čiščenja odpadnih voda. Indus je sistem modularnega zidu, sestavljenega iz keramičnih ploščic, ki prek bioremediacije čistijo vodo. Posebne ploščice na naraven način filtrirajo onesnaženo vodo s strukturo rastlinskega ožilja. To je napolnjeno s hidrogelom na osnovi morske trave in dodatkom mikroalg, ki iz odpadne vode izločijo težke kovine, kot je na primer kadmij. Indus je nizkoenergijska in cenovno dostopna alternativo sistemom kemičnega čiščenja, ki vaškim skupnostim omogoča, da se lotijo težav z onesnaženjem podtalnice ter očistijo vodo znotraj krožnega sistema.

Neapeljska kafetjera
Leta 1987 je italijanski oblikovalec Riccardo Dalisi po naročilu podjetja Alessi oblikoval novo različico tradicionalnega neapeljskega lončka za kuhanje kave. Raziskovanja se je lotil z obsežno analizo neapeljske kulture pitja kave oziroma z družbeno-antropološkim pristopom k temu obredu. Dalisi je Alessiju poslal več sto različnih prototipov, ki so jih izdelali obrtniki z ulice Rua Catalana, zgodovinske neapeljske ulice, na kateri že od leta 1300 domujejo lattonieri ali kositrarji. Po drugi svetovni vojni je svet zajela industrijska produkcija, ki je stare obrti postopoma izrinila iz vsakdanjega življenja, Dalisi in drugi italijanski oblikovalci pa so prepoznali, da je manufakturna, obrtniška tradicija lahko dobra podlaga tudi za oblikovanje industrijskih izdelkov.
