Družinski zdravniki, ki svoje bolnike praviloma poznajo najbolje, se usmerjajo v zgodnje odkrivanje bolezni in pravočasno uvedbo ustreznega zdravljenja ter spodbujajo izvajanje stalnega nadzora nad urejenostjo sladkorne bolezni, ki skrajšuje življenje in vpliva na njegovo kakovost.
Pandemija COVID-19 je negativno vplivala tudi na obravnavo oseb s sladkorno boleznijo, dostopnost do zdravnikov je bila in je še vedno slabša kot prej, večinoma je komunikacija potekala prek telefonskih klicev in elektronske pošte.
Mojca Rebol Zadravec, specialistka splošne medicine iz Zdravstvene ambulante Pesnica:
»Za urejenost sladkorne bolezni naj se trudijo vsak dan.«
»V ambulantah manjših zdravstvenih postaj smo imeli ob strogem upoštevanju ukrepov določeno prednost glede možnosti pripustitve do zdravnika na pregled. Več mesecev pa nismo smeli izvajati preventivnih programov presejanja na dejavnike tveganja za sladkorno bolezen in srčno- žilne bolezni, številne medicinske sestre so bile premeščene na druga delovišča. Spremljanje kroničnih bolnikov z že postavljeno diagnozo se je zožilo večinoma na obravnave na daljavo, s klici in elektronsko pošto,« pojasnjuje specialistka splošne medicine Mojca Rebol Zadravec iz Zdravstvene ambulante Pesnica in dodaja, da je pandemija vplivala tudi na življenje ljudi, saj so se v tem času več zadrževali doma, se manj gibali, nekateri so tudi več jedli, kar se je kazalo na povečanju telesne mase, ki je glavni dejavnik tveganja za nastanek ali poslabšanje sladkorne bolezni.
Če bi dovolj zgodaj v življenju ozavestili, kako resna je sladkorna bolezen in kako hude so njene posledice, pri mnogih do njenega nastanka sploh ne bi prišlo, je prepričana Mojca Rebol Zadravec.
»Za večino (do 70 odstotkov) primerov je namreč odgovorna predhodno nastala debelost (indeks telesne mase večji od 30). Ko osebi postavimo diagnozo sladkorne bolezni, se ozaveščanje o tem, kaj ta bolezen je in kakšen življenjski slog je primeren, s strani timov družinske medicine še okrepi. Deležni so nasvetov o zdravi prehrani, zadostnem gibanju, nudimo jim podporo pri zmanjševanju telesne mase, uvajamo zdravila. Nekateri pri tem zgledno sodelujejo, se trudijo, spoznavajo svojo bolezen in se jo sčasoma naučijo obvladovati. Eni so pri tem bolj, drugi manj zavzeti. Tudi stopnja zavedanja o resnosti zapletov je pri posameznikih različna.«
Neurejen oziroma povišan sladkor v krvi povzroča t. i. poškodbe majhnih in večjih žil v vseh organih telesa, najbolj pa v očeh, ledvicah in živčevju.
Alenka Simonič, dr. med. spec., iz Splošne ambulante Zdravstvenega doma Ormož:
»Pri vodenju vsakega kroničnega bolnika je še vedno najpomembnejši odnos med bolnikom in zdravnikom.«
»Bolezni ožilja se pri sladkornih bolnikih zaradi pospešene ateroskleroze, sploh če imajo ob visokem sladkorju povišan tudi holesterol in krvni tlak, pojavljajo dosti prej in pogosteje kot pri preostali populaciji. Zaradi tega sladkorni bolniki umirajo prej,« opozarja Alenka Simonič, dr. med. spec., ki deluje v splošni ambulanti Zdravstvenega doma Ormož.
Da bi se izognili zapletom, morajo bolniki poskrbeti za čim boljšo urejenost sladkorne bolezni (vrednosti sladkorja v krvi na tešče med 4 in 7 mmol/l, delež glikiranega hemoglobina manj kot sedem odstotkov). V ustrezno nizkem območju naj bodo tudi krvne maščobe. Zdrava prehrana in dovolj gibanja ter skrbno izvajanje samokontrole sladkorja v krvi, krvnega tlaka in telesne mase so poleg rednega jemanja prepisanih zdravil glavni pri obvladovanju bolezni. »Za urejenost sladkorne bolezni naj se trudijo vsak dan,« poudarja Rebol Zadravčeva.
V skladu s smernicami ob nefarmakoloških ukrepih zdravniki že zelo zgodaj uvedejo zdravila z namenom, da bi čim prej dosegli znižanje ravni sladkorja v krvi, krvnih maščob, krvnega tlaka ter zmanjšanje čezmerne telesne mase.
»Novejša zdravila za uravnavanje sladkorja v krvi pripomorejo k temu, da osebe zelo zgodaj v poteku zdravljenja zaznajo pozitivne učinke. Ko opazijo, da se jim telesna masa dejansko zmanjšuje, da se sladkor v krvi ustali v območju normale in se izboljšajo tudi preostali laboratorijski parametri, da so bolj gibljivi in pridobivajo splošno telesno zmogljivost, je njihova zavzetost za zdravljenje in vzdrževanje novega življenjskega sloga večja. S tem dejansko upočasnijo procese staranja v telesu in seveda zmanjšajo tveganja za nastanek zapletov srčno-žilnih bolezni.«
Zdravljenje sladkorne bolezni postaja zaradi novejših zdravil preprostejše, učinkovitejše, nekatera zdravila se prejemajo le enkrat na teden. Zdravila lahko uvajajo družinski zdravniki, napotitve k specialistom diabetologom niso potrebne.
»Zdravila iz novejših skupin antidiabetikov imajo odlične učinke tudi na zmanjšanje telesne mase, na zaščito žil in s tem na zmanjšanje številnih poznih zapletov. Ta nova zdravila bolniki odlično sprejemajo, saj so rezultati hitro vidni. Neredko lahko nekatera zdravila celo ukinjamo, sladkor, tlak in holesterol se šolsko uredijo, bolniki pa kar na novo zaživijo,« pojasnjuje Alenka Simonič.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je leta 2020 uvedel projekt Odkrijmo sladkorno. Preliminarni rezultati so pokazali, da je pri prebivalcih Slovenije, starih 18 let ali več, kar 79 tisoč takšnih z neodkrito sladkorno boleznijo. Sogovornici se strinjata, da sta zato še posebej pomembna redno izvajanje preventivnih pregledov in ozaveščenost ljudi. Osebe, ki pri sebi prepoznajo dejavnike tveganja za nastanek sladkorne bolezni, lahko pri svojem izbranem zdravniku same izrazijo pobudo za izvedbo laboratorijske kontrole ali preventivnega pregleda, ob tem pa naj čim prej podvzamejo ukrepe za bolj zdrav življenjski slog.
Programi preventivne obravnave in vodenja kroničnih bolnikov v ambulantah družinske medicine so dobro zastavljeni.
»Treba jih je samo dosledno izvajati, kjer pa trčimo ob težavo preobremenjenosti timov zaradi prevelikega števila opredeljenih oseb na enega zdravnika in pomanjkanje družinskih zdravnikov. Dogaja se, da nam na letni ravni ne uspe izpeljati vseh zastavljenih preventivnih pregledov, pa tudi število kontrolnih obiskov kroničnih bolnikov bi lahko bilo večje,« poudarja Mojca Rebol Zadravec.
»Pri vodenju vsakega kroničnega bolnika je še vedno najpomembnejši odnos med bolnikom in zdravnikom, zaupanje med njima ter zdravnikovo znanje in prepričanost o določenem zdravilu in določenem ukrepu. To pacienti prepoznajo, temu verjamejo in posledično tudi sledijo,« sklene Alenka Simonič.
