Varčevanje z energijo je ključnega pomena za boj proti podnebnim spremembam in za zmanjšanje energetske odvisnosti gospodarstva. Proti energetski odvisnosti se lahko države in posamezniki »borimo« na različne načine. Z očitnim odrekanjem oziroma varčevanjem (beri: zmanjšano porabo) ali pa dvigom energetske učinkovitosti, kar pomeni, da enak rezultat dosežemo ob nižji porabi energenta. Energetska učinkovitost torej hkrati omogoča varčevanje z energijo in zmanjšanje emisij, ki nastajajo na račun pridobivanja energentov, tako fosilnih goriv kot elektrike. Slovenija je lani na račun slabe »sezone« hidroelektrarn in remonta TEŠ ter NEK uvozila okoli 30 odstotkov električne energije in tako bila znatno bolj energetsko odvisna kot v preteklosti (kjer je bil manko lastne proizvodnje elektrike na letni ravno tipično med 10 in 15 odstotki).
Novi cilji energetske učinkovitosti
Evropska unija je lani začela temeljito revizijo zakonov o energetski učinkovitosti iz leta 2018. Spremembe so nujne v luči doseganja novih ambicioznih podnebnih ciljev, določenih v okviru evropskega zelenega dogovora iz leta 2021. Prispevali bodo tudi k zmanjšanju odvisnosti Evrope od uvoza fosilnih goriv, ki večinoma prihajajo iz Rusije, kot je določeno v načrtu RepowerEU. EU vzporedno pripravlja tudi pravila za povečanje rabe obnovljivih virov energije, na katere se bo čedalje bolj zanašala.
Z izboljšanjem energetske učinkovitosti bi lahko v državah EU zmanjšali ne le emisije CO2, temveč tudi 330 milijard evrov vreden letni račun EU za uvoz energije. Zato si zakonodajalci EU prizadevajo za posodobitev (beri: dvig) 32,5-odstotnega cilja energetske učinkovitosti za leto 2030, dogovorjenega v direktivi o energetski učinkovitosti iz leta 2018.
Novi cilji, ki jih je Evropski parlament podprl septembra lani, narekujejo zmanjšanje porabe končne energije za najmanj 40 % in porabe primarne energije za 42,5 %. Poraba končne energije se nanaša na energijo, ki jo porabijo končni porabniki (na primer poraba električne energije v gospodinjstvih), medtem ko poraba primarne energije predstavlja skupno povpraševanje po energiji v posamezni državi (sem je všteto gorivo, in sicer tudi goriva porabljena za proizvodnjo električne energije).
Zmanjšanje porabe energije v stavbah
Stavbe v EU porabijo kar 40 % vse energije in ustvarijo 36 % emisij toplogrednih plinov. Torej so področje, ki ga velja nasloviti prednostno, da bodo tudi učinki čim večji. Največ priložnosti za izboljšave po mnenju strokovnjakov predstavljajo ogrevanje in hlajenje stavb ter topla voda za gospodinjstva, ki kumulativno predstavljajo kar 80 % porabe energije v gospodinjstvih! Evropska komisija je zato predlagala posodobitev direktive o energetski učinkovitosti stavb leta 2021. Marca letos je Evropski parlament podprl načrte za podnebno nevtralen stavbni sektor do leta 2050. Pravila za povečanje učinkovitosti evropskih stavb vključujejo ukrepe, ki naj bi pomagali zmanjšati račune za energijo in energetsko revščino ter izboljšati bivanjska okolja.
Cilji so visoki, a ne nedosegljivi. Od leta 2028 bi morale vse novo zgrajene stavbe dosegati ničelne neto emisije CO2. Rok za nove stavbe, ki jih zasedajo, upravljajo ali so v lasti javnih organov, pa je celo leto 2026 – tako naj bi države postavile najboljši zgled prebivalstvu, kako poskrbeti za povečanje energetske učinkovitosti objektov.
Če bi stavbe v EU postale energetsko učinkovitejše in manj odvisne od fosilnih goriv, bi z naložbami v prenovo omogočili zmanjšanje končne porabe energije v stavbah in zmanjšanje emisij v tem sektorju do leta 2030. Cilj strategije vala prenove, ki jo je Evropska komisija predlagala leta 2020, je do leta 2030 vsaj podvojiti obseg letne energetske prenove stavb, torej spodbuditi prenovo več kot 35 milijonov stavb, kar bo dalo svež veter v jadra evropskega gradbenega sektorja, kjer bi lahko do konca desetletja podjetja ustvarila do 160.000 novih delovnih mest.
Energetska učinkovitost stavb ne bo smela biti nižja od D!
Ugibanj, ali je posamezna stavba energetsko učinkovita ali ne, ne bo več. Jasno oblikovane metrike so podlaga za ocene energetske učinkovitosti. Na lestvici od najboljše do najslabše energetske učinkovitosti (od A do G) bi po predlogu EU stanovanjske stavbe do leta 2033 morale doseči (vsaj) raven D, za nestanovanjske in javne stavbe pa je rok še zgodnejši – do leta 2030. K sreči bo zahtevani minimum v večini stavb mogoče doseči že s kakovostno izolacijo ali izboljšanimi ogrevalnimi sistemi, kar sta sicer draga, a izvedljiva posega. Posodobitev zakonodaje predvideva tudi izmenjavo informacij o energetski učinkovitosti z lastniki in uporabniki stavb, finančnimi institucijami in javnimi organi.
Sončne elektrarne prihajajo na evropske strehe
Stavbe naj bi v prihodnje skrbele tudi za vsaj delno proizvodnjo lastne (sončne) energije. S posodobitvijo evropske zakonodaje naj bi bilo za države EU tudi zavezujoče, da do leta 2028 zagotovijo, da bodo nove stavbe, če bo to tehnično in ekonomsko mogoče, opremljene s sončnimi elektrarnami. Podoben ukrep se napoveduje tudi za stanovanjske objekte, a šele od leta 2032 dalje. Evroposlanci so se seznanili tudi s problematiko postavljanja sončnih elektrarn v praksi, kjer je še največja ovira počasna birokracija. Zato je Evropski parlament konec lanskega leta podprl predloge, da bi morale države EU obvezno zagotoviti, da se dovoljenja za namestitev opreme za pridobivanje sončne energije na stavbah izdajo v mesecu dni.
Ukrepi za znižanje računov za energijo
Neučinkovite stavbe so pogosto povezane z energetsko revščino in socialnimi težavami. Ranljiva gospodinjstva običajno porabijo sorazmerno več sredstev za energijo, zato so še toliko bolj izpostavljena naraščajočim cenam energentov, tako pogonskih goriv kot elektrike.
Prenove lahko pomagajo zmanjšati račune za energijo in prispevajo k reševanju ljudi iz energetske revščine, ker pa so gradbena dela že sicer draga, želi EU zagotoviti, da bo vpliv teh stroškov na ranljiva gospodinjstva omejen. Nova pravila o energetski učinkovitosti stavb vključujejo predloge za nacionalne načrte za prenovo, ki bi ranljivim gospodinjstvom omogočili lažji dostop do financiranja in tudi sofinanciranje nekaterih naložb.
Ker se v sodobnih gospodinjstvih kopiči tudi število električno gnanih naprav, je EU že leta 2017 uvedla poenostavljene energijske nalepke za svetila in gospodinjske aparate, kot so televizorji in sesalniki, da bi potrošniki lažje primerjali njihovo energijsko učinkovitost in dali prednost varčnejšim napravam.
