"Iztočnica za spodnje besedilo je zapis nekdanjega ministra, profesorja Žige Turka na omrežju X: 'Vaški stražarji in Domobranci so bili pokončni in častni možje. To ni poveličevanje fašizma, ker niso bili fašisti. Bili so domoljubi. Pred komunističnim nasiljem so branili življenja Slovencev. Slava jim!' V nadaljevanju je dodal še, da so prisegli bogu in ne Hitlerju. /.../
Spoštovani gospod profesor Žiga Turk, poveličevanje ravnanja kolaborantov, ki so na bežigrajskem stadionu prisegli Hitlerju, doživljam kot žalitev. Ne le sebe, pač pa vseh nesrečnih ljudi, ki so zaradi tujega vojaškega škornja več let, nekateri tudi desetletja, preživljali pekel in vseh tistih, ki so za svobodo dali svoja življenja. Žalitev je toliko večja, ker v tem kontekstu omenjate boga in poskušate v imenu vere njihova dejanja relativizirati. Morda je vaš zapis provokacija in si z njim le dvigujete politično prepoznavnost in/ali viralnost svojega profila na družabnem omrežju, potemtakem to več pove o vas samih kot o tistih, ki jih želite provocirati. Če z zapisanim mislite resno, naj dodam le, da si lahko čast, o kateri pišete, in poveličevanje tistih, ki so z okupatorjem sodelovali, nekam zataknete. Ker je bobu treba reči bob, naj razjasnim še naslednje. Neizpodbitno dejstvo je, da so se v komunistični revoluciji med in po drugi svetovni vojni dogajali zločini. Zavržni zločini. Toliko bolj, ker je v množičnih grobiščih končalo velikansko število žensk in otrok. Nepojmljivo je, da ljudje, ki so poboje naročili in tisti, ki so jih zagrešili, za svoja dejanja nikoli niso odgovarjali. Nesrečne žrtve si zaslužijo grob z imenom in priimkom. Država s tega vidika naredi premalo, da bi duhove zgodovine pomirila. Kar je, milo rečeno, žalostno. A tudi zapisi, kot je vaš, sploh, ker gre za misel nekdanjega ministra, ne naredijo prav ničesar v smeri pomiritve teh duhov. Kvečjemu nasprotno."
