Delo Doma Danice Vogrinec spremljam že 39 let. V teh letih sem spoznala, da v domu delajo dobro. Ob naporni negi nepokretnih oseb v treh izmenah vedno najdejo prijazne in spodbudne besede. Čistilka, ki vstopi v sobo, prijazno pozdravi in se pogovarja z oskrbovanci. Tudi negovalke so, medtem ko oskrbovance umivajo in oblačijo, z njimi nežne in se z njimi pogovarjajo. Nepokretnim oskrbovancem postrežejo zajtrk, kosilo, malico in večerjo v njihovih sobah, slabotne osebe tudi hranijo, pokretne pa pred vsakim obrokom prijazno povabijo v jedilnico. V dopoldanskem času so ob oskrbovancih delovne terapevtke in družabnice, ki s tistimi, ki to želijo, igrajo družabne igre, jih spremljajo na sprehodih v parku. Skoraj vsak teden organizirajo družabne dogodke: obiske otrok iz bližnjega vrtca in šole, nastope folklornih skupin, kegljanje, tombolo, kostanjeve piknike, sladoledne dneve, pustovanje, trgatev stare vinske trte ob domu, skupna praznovanja rojstnih dnevov in še veliko drugega s ciljem, da je oskrbovancem v domu bivanje čim bolj prijetno. Večina oskrbovancev težko hodi in tudi njim omogočijo udeležbo na prireditvah s spremljevalkami, ki jih držijo za roke ali pa vozijo na vozičkih. Posebno skrb posvečajo oskrbovancem med božično-novoletnimi prazniki. Izjemno lepo in vredno pohvale je tudi to, da direktor doma mag. Marko Slavič kljub številnim obveznostim in odgovornemu delu pred prazniki vse varovance obišče v sobah in jim vošči. To jim veliko pomeni. Ob skoraj 40-letnih stikih z osebjem se zahvaljujem prav vsem v domu, ki so skrbeli in še skrbijo za moje sorodnice: čistilkam, kuharicam, negovalkam, strežnicam, družabnicam, medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom, vodjem izmen, fizioterapevtom, receptorjem in socialni delavki. Pripravljeni so prisluhniti oskrbovancem in svojcem ter ugoditi njihovim željam.
Ob skoraj 40-letnih stikih z osebjem se zahvaljujem prav vsem v domu, ki so skrbeli in še skrbijo za moje sorodnice
Kot prva med mojimi sorodnicami je leta 1984 potrebovala pomoč moja tašča, ki je bila nepokretna in je ležala v sobi Doma Danice Vogrinec, enota Pobrežje. Nekaj let za tem je kot nepokretna po padcu potrebovala pomoč starejša sestra moje mame in je nekaj let bivala v enoti Tabor. Minilo je nekaj let in kot nepokretna po padcu je potrebovala pomoč moja mama, ki je skupaj s svojo tudi nepokretno prijateljico bivala v sobi v enoti Tabor. Lani se je za bivanje v enoti Tabor odločila 95-letna mlajša sestra moje mame in letos spomladi tudi moja 85-letna sestra, ker imata obe težave s hojo. Zadovoljni sta, da ju, kadar želita, na sprehodu po domskem parku spremljata družabnici, kar prej, ko sta bivali v stanovanjih s stopnicami brez dvigal, ni bilo mogoče tako pogosto. O negovalkah mi večkrat rečeta, da so prijazne in ustrežljive.
Če in ko mi zdravje ne bo več dopuščalo samostojnega življenja, kakor to vsa leta opazujem pri sorodnicah, se bom tudi jaz odločila za bivanje v enoti Tabor, ki sem jo - in njene sodelavce - v toliko letih dobro spoznala.
Pretresla me je nedavna informacija v medijih, da bo na osnovi anonimne pritožbe, ki je bila objavljena v reviji, ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je pristojno za domove, uvedlo preiskavo. Odgovorni na ministrstvu bi morali prisluhniti predvsem oskrbovancem in njihovim svojcem, ki so svoje zadovoljstvo že večkrat izrazili v letošnjem in preteklih letih. Menim, da so odgovorni na ministrstvu dovolj modri in ne bodo nasedli anonimnim obrekovalcem. Anonimke so za v koš. Beseda anonimka me spominja na davno minule čase, ko je oseba, ki se hotela nekoga znebiti, tega anonimno ovadila, ovadeni revež pa je lahko končal v ječi ali pa se mu je zgodilo še kaj hujšega. Upam, da so ti časi minili in da se pri odločanju upoštevajo samo dopisi z navedenimi argumenti, avtorji pa morajo za njimi stati s svojimi imeni in priimki. V vsakem domu upokojencev je na voljo za vse, ki niso zadovoljni, knjiga pritožb. Najbolj uspešno pa lahko, če nas kaj v domu moti ali kaj želimo, uredimo s pogovorom. Ministrstvo pa naj poskrbi za to, da bo v domovih dovolj zaposlenih, ki bodo imeli več časa za oskrbovance, in naj izplača dodatke za delo, ki jim za tako naporno delo pripadajo.
Dr. Irena Sapač, Maribor
