Podravje

(IZ ŠTAJERCA) Vsako knjigo skrbno pregleda in za vsakega najde pravo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ema Ilešič
Igor Napast

V teh krajih so znani po dolgi zgodovini skrbi za bralno kulturo. Ko so imeli lani visok jubilej, 130 let bralnega društva, današnjega KUD Vitomarci, je bila zelo velika želja, da bi se društvena knjižnica selila v večje, primernejše prostore. Uresničila se je oktobra letos, ko so dobili prostor v prizidku ob večnamenski dvorani.

Za gradivo in širjenje ljubezni do branja v kraju že več desetletij skrbi Ema Ilešič, posebej ponosna na današnjo društveno knjižnico: "Imamo okoli 9000 enot. Večina urejena domuje v novih prostorih, del zbirke hranim še doma." Posamezniki večkrat pripeljejo knjige v dar društveni knjižnici. Vsako skrbno pregleda, tako je med podarjenimi našla prvo izdajo Krsta pri Savici Franceta Prešerna iz leta 1836. V posebni vitrini hranijo še več dragocenih izdaj slovenskih in tujih avtorjev. Zdaj je obiskovalcev knjižnice veliko več, kot jih je bilo na začetku. "Zelo radi prihajajo tudi otroci, zanje smo uredili poseben del, najde se tudi gradivo za referate in naloge, domača branja in bralne značke. Novi prostor je dostopen vsem, saj do njega ni več treba po stopnicah. Res smo hvaležni občini, da so nam prisluhnili," pravi knjižničarka.

Poskrbi tudi za dekoracijo v knjižnici.
Igor Napast

Knjige delila med odmori

Ilešičeva je pred več kot 30 leti na tedanji podružnici Osnovne šole Toneta Žnidariča, kasneje Mladika v Vitomarcih, vodila pionirsko knjižnico. Po selitvi šole v nove prostore je zbirko pregledno uredila in knjige otrokom izposojala kar med odmori, zaradi česar so jo včasih opomnili, da bi bilo dobro, da kaj poje, a njej je bilo najpomembneje, da otroci berejo. "V majhnem prostoru, blizu našega čisto novega prostora za knjižnico, je bilo okoli 700 knjig, ki jih je nekdo daroval. Vida Toš starejša me je prosila, če bi bila pripravljena zbirko pregledati in jo urediti. Uredila sem jo po UDK-klasifikaciji, česar sem se priučila pri delu v študijski knjižnici na Ptuju, od tam pa sem večkrat prinesla kakšne knjige, ki smo jih odpisali, in tako širila zbirko društvene knjižnice," pripoveduje. Prva leta je bila v knjižnici v času, kakor so bili ljudje prej navajeni – ob nedeljah med mašama: "Na začetku ni bilo veliko obiskovalcev, zato sem jih pričela vabiti, ko sem koga srečala, ponudila knjigo, knjižnico odprla ob večerih in ob koncih tedna." Vseskozi pa si je vodila natančno evidenco, kdo si je izposodil katero knjigo in kdaj.

Knjige si je mogoče izposoditi tudi v bralni hiški.
Igor Napast

V Vitomarce jo je iz rodnih Petanjcev službena pot vodila leta 1971, da je tukaj poučevala razredni pouk. "Za službo sem izvedela preko oglasov, nisem niti vedela, kje Vitomarci so. Toda ko sem prvič prišla, sem ob cesti uzrla hišo ob hiši - in kraj mi je hitro prirasel k srcu," pove o prihodu v kraj, kjer je kot mladenka hitro postala aktivno udeležena pri sooblikovanju skupnosti na področju kulture. "Igrala sem kitaro, največ pri pouku glasbe v petem razredu, ter harmono, glasbilo s tipkami. Vodila pa sem tudi šolsko glasbeno skupino, s katero smo večkrat nastopali. Bila sem mlada, zagnana." Še danes rada zapoje ali prisluhne dobri glasbi.

"Na šoli v Vitomarcih sem poučevala enajst generacij, do leta 1982, potem sem bila kratek čas doma z otroki, nato sem pričela delati v tedanji študijski knjižnici na Ptuju, na ljudskem oddelku v središču Ptuja. Kasneje sem izkušnje nabirala še na zavodu za zaposlovanje na Ptuju kot vodja delavnic, tečajev in krožkov za brezposelne. Za to obdobje sem zelo hvaležna, saj sem imela proste roke," razlaga o svoji službeni poti.

V Vitomarcih je našla tudi ljubezen, moža, s katerim sta si ustvarila dom in družino. Hitro je v svoje kulturno udejstvovanje pričela vključevati svoje otroke - Valerijo, Dejana, Bojano in Jano. "Z najstarejšo hčerko Valerijo sva med prvimi na tem območju pričeli pripravljati delavnice za otroke, že pred letom 1998, literarne ure, dramske igre, slikali smo na svilo, spoznavali smo zdravilna zelišča. Prišlo je okoli 40 otrok." Odlikuje jo izjemen čut za sočloveka, kar se je odražalo pri njenem delu. Še danes je kot prostovoljka vključena v delo za Zvezo Sožitje.

Skrb za knjige in ljudi kot poslanstvo

Kaj pa sama bere? Dela slovenskih avtorjev, posebej Butalce Frana Milčinskega, Josipa Jurčiča, Ferda Godine, Prežihovega Voranca, čeprav je prva leta brala zgodbe predvsem v nemškem jeziku - zaradi bližine Avstrije, kjer je v mladih letih službovala. "Prve zgodbe nam je babica pripovedovala v nemščini, tako je pač bilo tedaj." Navduševali so jo tudi vikend romani, ki jih je večkrat brala do jutra in se nato komaj prebudila pred odhodom v službo. Skupaj z drugimi bralkami iz Vitomarcev je prebirala Victorio Holt, Kathleen E. Woodiwiss, Konsalika. Najmanj pa so ji zaradi dolgih opisov narave pri srcu ruski avtorji.

Na voljo imajo tudi veliko materiala za ustvarjalne delavnice.
Igor Napast

Prvo letošnjo nedeljo v novembru so v Vitomarcih predstavili ponatis knjige lokalnega avtorja Ignaca Koprivca, Kmetje včeraj in danes, ki ga je izdala Občina Sveti Andraž. "Pred veliko leti sem brala Koprivčevo Pot me pelje v dolino, a tedaj tega območja še nisem poznala, Pesnica z okolico mi še ni bila blizu, zato je nisem mogla zares doživeti. Danes nanjo gledam drugače. Zelo mi je ljuba tudi Kmetje včeraj in danes, sploh zgodba o čarovnici Humski, ki sem jo pred leti prebirala tudi na srečanju za odrasle."

Dokler ji bo zdravje dalo, bo vodila društveno knjižnico, saj je ta skrb za druge preko knjig posebno poslanstvo – po njenem mnenju so knjige odlične tolažnice, z njimi se lahko premaguje osamljenost in druge stiske, bogati besedni zaklad, ki otrokom in mladim še kako prav pride, pomemben pa je tudi kasneje v življenju, saj brez izbranih besed ne gre, branje sprošča in umirja.

Z veseljem priskoči na pomoč pri aktivnostih v KUD Vitomarci, katerega predsednica je njena hčerka Valerija, hčerka Jana koordinira pravljične kotičke, Ema pa zanje zmeraj skuha najboljši čaj. Z branjem sodeluje v sklopu Večernega branja za odrasle in na drugih dogodkih v domačem kraju. Leta 2018 je prejela priznanje JSKD, OI Ptuj za svoj trud na področju ljubiteljske kulture.

Posebna radost je zanjo obisk vnukov v društveni knjižnici in to, da radi berejo, vesela je, ko vnukinje gleda na odru v Vitomarcih. "Kultura in knjiga sta imeli in imata v naši družini vedno posebno mesto," še pravi Ema, za katero je prav vsaka knjiga dragocena, ker ima vsaka svoje sporočilo. "Slabih knjig ni, vsaka ima svojo vrednost. Vsak izbere tisto, kar mu odgovarja. In zagotovo se za vsakega prava knjiga najde - in obratno."

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?